Po zaprtju volišč v ZDA poteka preštevanje glasov. Joe Biden je za zdaj zbral 253 elektorskih glasov, Donald Trump pa 213. Trenutno kaže, da lahko Trump računa na zmago v Severni Karolini (15 elektorjev), Georgii (16 elektorjev) in Pensilvaniji (20 elektorjev). Biden je medtem presenetljivo prevzel vodstvo v Michiganu (16 elektorjev) in v Wisconsinu (10 elektorjev). Vodi tudi v Nevadi, kjer pa so začasno prekinili štetje.
Razmerja se lahko tako še spremenijo, za zmago pa je potrebnih najmanj 270 elektorskih glasov od skupno 538.
Najverjetneje bodo izidi znani šele v nekaj dneh, tekma pa se ostro zapleta. Aktualni predsednik Trump je najprej na Twitterju sporočil, da skušajo demokrati ukrasti volitve, potem pa je pred javnostjo isto ponovil še v živo. Dejal je, da je prepričan, da je zmagovalec volitev, in napovedal odhod na vrhovno sodišče, da bi ustavil štetje. Meni sicer, da je trend jasen, a ker čakajo še glasovnice, prispele po pošti, ocenjuje, da bodo skušali njegovi nasprotniki zdaj "nekje najti več milijonov glasovnic", da bi nadoknadili Bidnov zaostanek. Dvomi predsednika o pravilnem poteku volitev so sicer precej hud udarec za demokratični proces v državi.
Javnost je že pred Trumpom nagovoril Biden, ki je povedal, da so v njegovem štabu zadovoljni s potekom volitev in da menijo, da so na dobri poti k zmagi, ljudi pa je pozval k potrpežljivosti, saj bi lahko štetje glasov še trajalo. Da je ključno, da se prešteje prav vse glasove, menijo tudi številni republikanci.
Očitno je za začetek pred nami še nekaj čakanja, zastavljajo pa se tudi vprašanja, ali se bo Trump dejansko odpravil na sodišče ter kdaj in kako.
Modrega vala ni bilo, predvolilne napovedi spet napačne
Demokrati so upali, da bo Trumpa odplaknil "modri val", kar pa se ni zgodilo. Demokrati so bili prepričani, da želi večina ZDA spremembo, a jasno je, da ni tako – ne glede na to, kdo bo na koncu sedel v Beli hiši. Čeprav bi na koncu zmagal Biden, bo to veliko šibkejša zmaga, kot bi si jo želeli.
Med večja demokratska razočaranja spada Florida, za katero zdaj analitiki menijo, da je delovala Trumpova retorika, da je Biden socialist.
Trumpu pa je očitno uspelo zadržati občutno podporo. Videti je, da mu volivci niso preveč zamerili niti vseh spodrsljajev pri obvladovanju krize zaradi pandemije covida-19. Analize so sicer pokazale, da Trumpove volivce najbolj zanima ekonomija, medtem ko Bidnove večinoma skrbijo rasne napetosti.
Ozračje v ZDA je sicer zelo razgreto: že dolgo pred volitvami je bilo slišati obtožbe o nepravilnostih in napovedi o morebitnih povolilnih nemirih.
Med prvimi poraženci volitev pa so zagotovo spet tisti, ki stojijo za anketami, ki skušajo napovedati razplet volitev. Bidnu so ankete napovedovale veliko zmago, kar se torej ni zgodilo, podobno kot leta 2016.
Lahko se zgodi, da bo imel na koncu spet prav Robert Cahaly iz družbe Trafalgar Group. Gre za družbo, ki je pred štirimi leti kot ena redkih pravilno napovedala zmagovalca. Tudi tokrat so stavili na Trumpa, čeprav jim je več drugih družb očitalo nedodelane metode, a Cahaly pravi, da njegova metoda računa na to, da ljudje tistim, ki izvajajo ankete, lažejo. Ocenjuje, da veliko ljudi ne bo nikoli priznalo, da podpirajo Trumpa, ker to v več pogledih ni družbeno sprejemljivo.
- FOTO: AP
Razplet nenavadne kampanje
Uvod v volitve je zaznamovala kampanja, ki je bila drugačna, kot smo je vajeni. Zaznamovala jo je pandemija covida-19, ki je spremenila seznam tem, ki so jo zaznamovale, spremenila pa je tudi izhodiščni položaj kandidatov: Trumpu je odnesla glavnega asa, na katerega je bil tako zelo ponosen – dobro stanje gospodarstva.
Ameriško gospodarstvo je namreč v samo nekaj mesecih doživelo hud pretres. Zaradi zapiranja je toliko ljudi čez noč izgubilo delovno mesto, da so prošnje za pomoč, do katere so upravičeni brezposelni, dosegle rekordno število. Da ljudje ne bi ostali na cesti, je bilo treba uvajati začasne ukrepe, ki so prepovedovali deložacije. Številna delovna mesta so dokončno izgubljena, saj podjetja vrat ne bodo več odprla, izgubljenih pa je tudi več kot 230.000 življenj, saj so ZDA na seznamu držav, ki jih je virus prizadel najhuje. To so kruta dejstva, s katerimi se soočajo Američani. Številnim je zato prav malo mar, ali gre za načrtovano "kitajsko kugo", kot virus imenuje Trump, ali splet nesrečnih okoliščin, saj se ukvarjajo z lastnim preživetjem, posledično pa potrebujejo vodenje, ki bo prineslo rezultate.
Številke o okrevanju, ki ga je prineslo odpiranje države, so sicer dobre. Težava pa je, ker virus še ni premagan. Trump je volivcem obljubljal cepivo, ki ga še ni, na državo pa vse bolj pritiska drugi val okužb.
Čeprav je pošiljal zmedena sporočila o maskah, zdravilih, celo o razkužilih, nevarnosti virusa in njegovem obvladovanju, pa vsa krivda ni na Trumpovih ramenih. Sistem zveznih držav daje veliko moči guvernerjem in mnogi med njimi niso skrivali, da virus in njegovo obvladovanje uporabljajo kot politično orožje – za lastno ali strankarsko korist.
Novi koronavirus je kampanjo zaznamoval tudi neposredno. Predvsem pri demokratih se je velik del kampanje odvijal virtualno, medtem ko se je Trump vseeno srečeval s podporniki. To naj bi bilo sicer po nekaterih podatkih krivo za več tisoč okužb, zbolel pa je tudi sam, kar naj bi bila zanj poučna izkušnja – predvsem o tem, da se bolezen da premagati.
A ker se preteklosti ne da popraviti, je za volitve najpomembnejše, koga bodo volivci videli kot človeka, ki lahko ZDA popelje iz nastalih razmer.
Biden je Trumpu na soočenjih očital, da mu je administracija Baracka Obame, v kateri je bil Biden podpredsednik, predala "cvetoče gospodarstvo, on pa ga je sesul". Tako preprosto vendarle ni, saj pred koronavirusno krizo ameriškemu gospodarstvu še zdaleč ni šlo slabo. Trump je volivcem obljubil, da ga bo spet postavil na noge, če bo izvoljen, Biden pa, da jih čaka "hujša depresija, kot so jo kdaj videli".
Demokrati Trumpu sicer očitajo, da nima načrta niti za zapiranje ali odpiranje države niti za njeno obnovo. Kakšen je demokratski načrt, pa prav tako ni povsem jasno, tudi zato, ker se celo v lastni stranki hudo krešejo mnenja o sprejemljivih gospodarskih panogah, kritikov, ki menijo, da "zeleni načrt" ni realen – niti v Bidnovi, razvodeneli različici – pa ne manjka.
ZDA čakajo turbulentna leta, razdeljenost države očitno vztraja
Ne glede na to, kdo bo zmagal, je pred ZDA turbulentno obdobje. Za zelo razdeljeno državo bi bilo seveda bolje, če bi se volitve razpletle dovolj jasno, da o zmagovalcu ne bi odločala ponovna preštevanja ali celo sodišče, kajti potem se strasti še dolgo ne bodo pomirile, med kampanjo pa je bilo zbujenih ravno dovolj pomislekov, da bi lahko nad takšnim rezultatom visela senca dvoma.
Zmagovalca čaka veliko dela predvsem v smislu dobrega vodenja na vseh področjih, predvsem pa z zgledom.
ZDA so danes globoko družbeno razdeljene. V zadnjem času je ena glavnih tem rasizem, pri čemer ni dvoma o tem, da se temnopolta skupnost čuti zatirano, napadeno in prikrajšano za možnosti za uspeh v življenju. Prav tako pa ni dvoma o tem, da gre za temo, ki so jo nekateri podžigali tudi zavoljo pridobivanja političnega vpliva, kar je nevarno početje, ki prinaša nerealne obljube in samo skupnost s slikanjem zunanjega sovražnika po eni strani oddaljuje od preostanka družbe, po drugi pa odvrača od samostojnega reševanja lastnih težav. Dolgoročno konstantno utrjevanje mnenja ljudi, da so nemočne žrtve sistemskega rasizma, pripadnikov skupnosti ne opolnomoči, ampak jih oslabi. In s tem se bo moral prihodnji voditelj spoprijeti hitro, preden se stvari še bolj zapletejo.
Skupin, ki se v ZDA vidijo kot žrtev, ne manjka. Dela na področju družbenih nasprotij bo zato veliko in bo ključno. Vprašanje pa je, kdo mu je dorasel. Politična kampanja je običajno priložnost za nekoliko ostrejšo retoriko in božanje ušes podpornikov. Slediti bi ji morala vključujoča realnost. Za zdaj ni videti, da bi retorika šla v to smer.
KOMENTARJI (2587)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.