Iranske varnostne sile so po podatkih organizacij za človekove pravice med protivladnimi protesti aretirale na tisoče ljudi. Tožilstvo v Teheranu pa je v torek sporočilo, da bodo nekatere protestnike obtožili dejanj, ki se po šeriatskem pravu kaznujejo s smrtjo.
Med prvimi protestniki, obsojenimi na smrt, naj bi bil 26-letni Erfan Soltani, ki so ga iranske varnostne sile pridržale v četrtek. Kot so sporočili njegovi sorodniki, mu je sodišče smrtno kazen izreklo med sojenjem, ki je trajalo dva dni, družini pa so sporočili, da bo usmrčen danes, poroča BBC.
Predsednik ZDA Donald Trump je v torek dejal, da bo ukazal posredovanje v Iranu, če bodo oblasti tam začele obešati protestnike. Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh pa je opozoril, da bo v primeru ameriškega posredovanja Iran napadel ameriška oporišča v regiji. "Ko bodo začeli pobijati več tisoč ljudi – in sedaj mi govorite o obešanjih – takrat bomo videli, kako se bo zanje izšlo," je dejal Trump za CBS.
Kasneje pa je Reuters poročal, da je vojaško posredovanje v Iranu vse bolj verjetno. Slednje naj bi potrdila dva evropska uradnika, eden od izraelskih uradnikov pa je zanje dejal, da se zdi, da se je Trump odločil za intervencijo, vendar da obseg in čas še nista bila pojasnjena.
Trump je sicer zvečer sporočil, da je prejel "precej prepričljive informacije, da se usmrtitve in poboji v Iranu ustavljajo".
Nadaljujejo se ugibanja, govorice in skrbi glede skorajšnjega ameriškega napada na Iran, ki so se okrepile, potem ko so v Washingtonu večkrat omenili možnost vojaškega posredovanja proti Iranu zaradi represije nad udeleženci množičnih protestov. Ti so v državi izbruhnili pred nekaj več kot dvema tednoma, oblasti v ZDA pa so posvarile Iran, da bo v primeru nadaljnje represije in nasilja nad protestniki sledilo vojaško posredovanje.
Iranske varnostne sile so med zatiranjem protestnih shodov po državi ubile najmanj 3428 protestnikov, je danes sporočila nevladna organizacija Iran Human Rights (IHR) s sedežem na Norveškem in dodala, da je bilo doslej aretiranih več kot 10.000 ljudi. Velika večina naj bi sicer umrla med vrhuncem protestov od 8. do 12. januarja, medtem ko se po večdnevnem nasilnem zatiranju vse bolj zdi, da protesti v Iranu pojenjajo.
Na vprašanje, kakšna je njegova definicija zmage v Iranu, je sicer Trump pred tem odgovoril z naštevanjem dosedanjih vojaških ukrepov, ki jih je ukazal. Med njimi so zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, lanski napadi na iranske jedrske zmogljivosti in v njegovem prvem mandatu usmrtitev poveljnika elitne enote iranske revolucionarne garde, generala Kasema Solejmanija.
Pred tem je novinarjem v Michiganu povedal, da čaka na poročila o tem, koliko protestnikov je bilo od decembra doslej ubitih v Iranu."Zdi se, da je število žrtev znatno, vendar tega še ne vemo z gotovostjo. V 20 minutah bom vedel. Ukrepali bomo v skladu s tem," je dejal.
'Upam, da bodo lahko zbrali dovolj moči, da dejansko strmoglavijo režim'
Republikanski senator Rand Paul je v torek dejal, da bi napad na Iran verjetno škodoval interesom ZDA. "Upam, da bodo lahko zbrali dovolj moči, da dejansko strmoglavijo režim," je dejal o protestnikih, vendar posvaril pred ameriškim vpletanjem. "Ko bomo začeli bombardirati njihovo vlado, lahko to povzroči nasprotni učinek, saj so ljudje – ne glede na to, ali so za ali proti režimu – ponavadi nezadovoljni, ko jih bombardirajo tuje sile," je dejal po poročanju televizije CBS.
Iran je v torek Varnostnemu svetu ZN in generalnemu sekretarju Antoniu Guterresu poslal pismo, v katerem Trumpa obtožuje spodbujanja politične destabilizacije in nasilja ter ogrožanja suverenosti, ozemeljske celovitosti in nacionalne varnosti države.
Veleposlanik Said Erevani je v pismu ZDA in Izrael obtožil, da nosita odgovornost za izgubo življenj nedolžnih civilistov, zlasti med mladimi.
Poljska, Španija in Italija pozvala državljane, naj zapustijo Iran
Ugibanja glede ameriškega napada je še okrepil današnji delni umik ameriškega osebja iz vojaške baze Al Udeid v Katarju zaradi povečanih napetosti v regiji.
Zunanja ministrstva Poljske, Španije in Italije pa so pozvala državljane, naj čim prej zapustijo Iran, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Špance, ki so v Iranu, pozivamo, naj zapustijo državo," je sporočilo zunanje ministrstvo v Madridu. Podobno je na spletu sporočilo poljsko zunanje ministrstvo, ki je pozvalo državljane k "nujnemu odhodu" iz Irana in posvarilo, da so razmere v državi izredno nestabilne.
Krizni sestanek z varnostnimi uradniki na zunanjem ministrstvu v Rimu je že popoldan sklical tudi italijanski minister Antonio Tajani, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Italija je svoje državljane prav tako pozvala, naj čim prej zapustijo Iran, po navedbah Anse naj bi jih bilo približno 600.
V protestih v Iranu, ki so izbruhnili pred dobrima dvema tednoma v odziv na poglabljajočo se gospodarsko krizo ter kmalu prerasli v demonstracije proti versko-avtokratskim oblastem, so oblasti po navedbah nevladne organizacije Iran Human Rights (IHR) doslej aretirale več kot 16.700 ljudi.
