Trump: Če se Iran strinja s predlogom, je konec, če ne, jih bomo bombardirali

Ameriški predsednik Donald Trump je za ameriško televizijo PBS dejal, da je imel Washington v zadnjih 24 urah "zelo dobre pogovore" z Iranom, a je dodal, da Teheran "nima roka", da se odzove na ameriški predlog o koncu vojne.

"Smo v dobrem položaju," je Trump povedal novinarjem v Ovalni pisarni. "Trenutno nam gre dobro in dobiti moramo, kar moramo. Če tega ne dobimo, moramo narediti še korak dlje. A ob vsem tem želijo skleniti dogovor. Zelo možno je, da bomo sklenili dogovor," je dodal.

Trump je ponovil, da se je Iran strinjal z njegovo glavno zahtevo, ki je bila, da ne bo imel jedrskega orožja. "Iran ne more imeti jedrskega orožja in ga tudi ne bo imel, in o tem so se med drugim strinjali," je dejal ameriški predsednik, čeprav Teharan, kjer po uradni liniji že tako zavračajo razvoj jedrskega orožja, teh navedb še ni potrdil.

Domnevni sporazum bo vključeval klavzulo o končanju konflikta v Libanonu, poročajo izraelski mediji. Kanal 12 je poročal, da se bo novo premirje razlikovalo od sedanjega v Libanonu, ki je sicer zmanjšalo, a ne ustavilo spopadov. Sporazum bi po navedbah televizijske postaje "končal vojno v celotni regiji, vključno z Libanonom".

Ameriška blokada iranskih pristanišč, uvedena v začetku aprila, ostaja v veljavi, zadnji napad na tanker pod iransko zastavo v Omanskem zalivu pa je del te operacije.

Ameriški predsednik Donald Trump je prejšnji mesec napovedal, da bodo ameriške sile prestrezale ali obračale ladje, ki plujejo proti iranski obali ali z nje, s ciljem omejiti prihodke Teherana od izvoza nafte in povečati pritisk na državo.

Trump je dejal, da je bila blokada uvedena kot odgovor na iranske poteze za omejitev dostopa ladijskega prometa skozi Hormuško ožino, eno ključnih svetovnih pomorskih poti za nafto.

Ameriško centralno poveljstvo (Centcom) je sporočilo, da je bilo v okviru pomorske blokade doslej preusmerjenih skupno 52 ladij. V operaciji sodelujejo vojne ladje, vključno z letalonosilko USS George H. W. Bush, pa tudi letala in ameriško vojaško osebje, nameščeno v regiji.

Vendar vsi ne mislijo, da je Trumpova pomorska blokada Irana prinesla kakršnekoli rezultate. 

Operacija, znana kot "Projekt Svoboda" v Hormuški ožini, ki jo je administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa po samo dveh dneh prekinila, bo verjetno kratkoročno še dodatno zaostrila napetosti na Bližnjem vzhodu, je opozoril nekdanji poveljnik britanske kraljeve mornarice Tom Sharpe.

Sharpe je poudaril, da ni povsem jasno, kaj naj bi operacija dosegla. Dejal je, da se zdi, da je projekt za približno 24 ur "še poslabšal stvari".

"To je ustvarilo veliko napetosti in povečalo možnost napačnih reakcij, vendar se temeljno ravnovesje moči ni spremenilo," je pojasnil Sharpe. Dodal je, da nobena stran ni bila pripravljena popustiti, kar je po njegovem mnenju preprečilo kakršen koli pomemben napredek.

"Lahko bi morda izpluli nekaj ladij pod zračno zaščito, vendar to dolgoročno nikoli ne bi bilo vzdržno," je dejal. Sharpe je tudi poudaril, da tak načrt "ne bi nikoli prepričal pomorskih trgovcev, da je Hormuška ožina varna za plovbo", kar je dodatno podvomilo v učinkovitost same operacije.

Iran je danes zavrnil odgovornost njegovih oboroženih sil za eksplozijo, ki je v ponedeljek odjeknila na južnokorejski tovorni ladji v Hormuški ožini. Washington trdi, da je ladjo napadel Iran. Južna Koreja pa je po incidentu napovedala, da bo preučila svoje stališče glede sodelovanja v ameriški operaciji v ožini, a so jo ZDA že prekinile.

"V takih okoliščinah lahko vsako neupoštevanje razglašenih predpisov in operativnih realnosti (...) privede do nenamernih incidentov. Odgovornost za takšne posledice nosijo tiste strani, ki nadaljujejo s prevozom ali dejavnostmi na območju, ne da bi ustrezno upoštevale te vidike," je še dodalo veleposlaništvo.

Na južnokorejski tovorni ladji HMM Namu je v ponedeljek odjeknila eksplozija in izbruhnil požar.