Prihaja 'T-rex Trump': Karkoli bodo naredili, jim bom vrnil

Trumpa še niti ni bilo tam, pa je bil že glavna zvezda. Tako nekako lahko povzamemo prvi dan dogajanja v Davosu. Francoski predsednik Emmanuel Macron je v Davosu nastopil s sončnimi očali, ki so po njegovih besedah posledica neškodljivega zdravstvenega zapleta, a hkrati tudi simbol "odločnosti" in – kot se je pošalil – "Eye of the Tiger". A vsebina govora je bila vse prej kot lahkotna. Macron je ostro kritiziral trgovinsko in zunanjo politiko administracije Donalda Trumpa ter jo obtožil, da "odprto in zavestno poskuša oslabiti in podrediti Evropo".

Njegov nastop je odražal naraščajoče napetosti med ZDA in Evropo po odločitvi Washingtona, da uvede 10-odstotne carine na uvoz blaga iz več evropskih držav, med njimi Francije, Nemčije, Danske, Švedske, Norveške, Združenega kraljestva in Nizozemske. Ukrep, ki naj bi začel veljati 1. februarja, je neposreden odgovor na evropsko nasprotovanje Trumpovim napovedim o prevzemu Grenlandije. Trump je poleg tega zagrozil še z dodatnimi carinami na francosko vino in šampanjec, potem ko je postalo jasno, da Macron ni naklonjen pridružitvi ameriški pobudi za tako imenovani "Odbor za mir".

Napetosti so dobile tudi osebno dimenzijo. Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil zasebna sporočila med njim in Macronom, v katerih je francoski predsednik podvomil v idejo prevzema Grenlandije Trumpu odkrito povedal, da ne razume, "kaj se gre".

Macron se je v govoru tudi obregnil ob Trumpove trditve, da je v svojem mandatu "rešil osem vojn". Opozoril je, da se svet v resnici giblje v smeri avtokracije, nasilja in konfliktov. Leta 2024 je bilo po njegovih besedah več kot 60 vojn, kar je neslaven rekord. "Tudi če razumem, da naj bi bilo nekaj konfliktov urejenih', je konflikt postal normaliziran, hibriden in se širi na nova področja – v vesolje, digitalni prostor, informacijsko in kibernetsko sfero, pa tudi v trgovino," je dejal.

Zanimiv je bil nastop predsednice Evropske komisije Ursulea von der Leyen, ki se je očitno odločila, da skuša tokrat Evropejcem sporočiti, da je lahko kaos tudi priložnost. 

V govoru je tako poskušala začrtati odgovor Evrope na svet, ki se nepovratno spreminja. Njeno ključno sporočilo je bilo, da se stari red se ne bo vrnil, nostalgija ne bo rešila evropskih strukturnih odvisnosti, zato mora Evropa izkoristiti geopolitične šoke kot priložnost za trajno spremembo.

Današnji je primerjala čas z letom 1971, ko je tako imenovani "Nixonov šok" razbil temelje povojnega monetarnega sistema, in poudarila, da tudi današnji pretresi pomenijo prelomnico. Po njenem mnenju mora Evropa tokrat dokončno zmanjšati svojo odvisnost – na področju energije, surovin, tehnologije, obrambe in financ – ter pospešiti gradnjo lastne ekonomske, industrijske in varnostne suverenosti. 

"Ta potreba ni niti nova niti zgolj odziv na nedavne dogodke. Že dolgo gre za strukturno nujnost. Zato sem bila, ko sem pred približno letom dni uporabila izraz "evropska neodvisnost", presenečena nad skeptičnimi odzivi. A manj kot leto pozneje o tem danes obstaja že resničen konsenz. K temu sta prispevala izjemna hitrost in skoraj nepredstavljiv obseg sprememb – toda temeljna nujnost ostaja enaka." Mnogi sicer menijo, da če kdo, bo Trump Evropo zbudil iz zimskega spanja, medtem ko so drugi prepričani, da če tega ni dovolj storila niti vojna v Ukrajini, tudi Trump ne bo toliko spremenil evropske politike, da bi se ta odpovedala poskusom branjenja starih, a ne več delujočih vzorcev. Evropa je namreč v zadnjih letih že večkrat predstavljala velike strategije in ambiciozne načrte, ki so na koncu ostali predvsem na papirju, razlika med idejami in dejansko izvedbo tako ostaja ena njenih kroničnih slabosti.

Von der Leyen je kot enega ključnih dosežkov izpostavila podpis trgovinskega sporazuma med EU in državami Mercosur, ki ustvarja največje območje proste trgovine na svetu, ter napovedala nadaljnjo širitev evropske trgovinske in strateške mreže – od Latinske Amerike do Indije in Indopacifika. Evropa ne izbira izolacije, je poudarila, ampak globalno prisotnost Varnostni del govora je bil še bolj neposreden. 

Poudarila je, da je Evropa v zadnjem letu naredila več za obrambo kot v desetletjih prej, da se je povezava med gospodarstvom in nacionalno varnostjo dokončno zapečatila. Posebej je izpostavila podporo Ukrajini, ki ji bo EU zagotovila 90 milijard evrov pomoči, ter ponovila, da Evropa ne bo odstopila od podpore Kijevu. Paradoks je tako očiten. Evropa financira, oborožuje in politično podpira Ukrajino, a pri oblikovanju mirovnega procesa ne sedi za glavno mizo. 

Kar posledično mnoge navdaja z mislijo, kaj bo Evropa storila v primeru Grenlandije. Von der Leynova je jasno zavrnila ameriške pritiske in napovedane carine ter poudarila, da je suverenost Grenlandije in Danske "nedotakljiva". Hkrati je napovedala evropski investicijski in varnostni paket za Arktiko ter tesnejše sodelovanje z zavezniki. Je pa Washington opomnila, da dogovori veljajo, zavezniki pa se ne izsiljujejo.

Ne le evropska stran, podobno diagnozo stanja sveta je v Davosu ponudil tudi kanadski premier Mark Carney, ki je svojo politično preobrazbo in volilni preobrat zgradil tudi na trdi drži do Donalda Trumpa. 

V osrednjem govoru je brez ovinkarjenja naznanil konec svetovnega reda, temelječega na pravilih. Svoj nastop je prepletel z zgodovinskimi in filozofskimi referencami – od Tukidida do nekdanjega češkega predsednika Vaclava Havla in opozoril na nevarnost prilagajanja in uklanjanja.

"Obstaja močna težnja, da se države prilagodijo, da gredo po liniji najmanjšega odpora, da se izognejo konfliktom in upajo, da jim bo poslušnost kupila varnost. Ne bo," je dejal Carney. In dodal stavek, ki je v Davosu zvenel kot hladna definicija nove dobe: "Če nisi za mizo, si na meniju."

Še ostrejši je bil v Davosu kalifornijski guverner Gavin Newsom, eden najvidnejših ameriških kritikov Donalda Trumpa in potencialni predsedniški kandidat demokratov za leto 2028.

Pred novinarji ni skrival ogorčenja nad tem, kar vidi kot servilnost svetovnih voditeljev do ameriškega predsednika. Globalne voditelje je označil za "patetične", ker se Trumpu ne uprejo.

"Ne morem več gledati te sokrivde ljudi, ki se preprosto valjajo po tleh. Moral bi prinesti kup ščitnikov za kolena za vse svetovne voditelje. Razdeljujejo krone, Nobelove nagrade – vse skupaj je patetično. In upam, da ljudje razumejo, kako patetično izgledajo na svetovnem odru," je dejal Newsom.

Trumpa je opisal ... No, takole: "Trump je T-rex. Ali se z njim pariš ali pa te požre – tretje možnosti ni." Evropo je ob tem pozval, naj "ostane pokončna in enotna".

Medtem ko so številni udeleženci v Davosu svarili pred razpadom svetovnega reda in pozivali k odločnejšemu uporu proti politiki surove moči, je ameriška administracija ponudila povsem drugačen ton. Ameriški finančni minister Scott Bessent je pozval zaveznike, naj se umirijo, ter njihove odzive na Trumpove izjave označil za "histerične". "Vse tukaj pozivam, da se vsi malo usedejo, globoko vdihnejo in pustijo, da se stvari odvijejo," je dejal.

Minister za trgovino Howard Lutnick pa je brez ovinkarjenja razglasil, da je globalizacija za Zahod in Združene države propadla politika. Po njegovih besedah je točno to tisto, kar je desetletja zagovarjal tudi Svetovni gospodarski forum: izvoz proizvodnje, selitev delovnih mest in iskanje najcenejše delovne sile po svetu – ob obljubi, da bo svet zaradi tega boljši. "Dejstvo pa je, da je Amerika zaradi tega ostala zadaj. In ameriški delavci tudi," je dejal.

Napovedal je vrnitev k politiki odprtega zagovarjanja lastnih interesov in pozval tudi druge države, naj storijo enako. Spor glede Grenlandije je sicer skušal omiliti z napovedjo, da se bo "ta zmeda" – kot jo je sam poimenoval – na koncu razrešila z dialogom in ne s trgovinsko vojno. Pri tem pa je dodal stavek, ki zelo dobro povzame filozofijo Washingtona: "Ko Amerika sije, sije ves svet."

Pot Donalda Trumpa v Davos se je medtem začela z zapletom. Letalo Air Force One je moralo kmalu po vzletu zaradi "manjše električne okvare" obrniti nazaj proti Washingtonu. 

Že pred odhodom pa je dal jasno vedeti, da v Davosu ne namerava igrati kakšne obrobne vloge. "Recimo tako: to bo zelo zanimiv Davos," je dejal novinarjem. Na vprašanje, kako daleč je pripravljen iti pri poskusu prevzema Grenlandije, pa je odgovoril zgolj: "Boste videli."

Trump ob tem ni ponudil nobenih pomirjujočih zagotovil, ki so jih voditelji Nata v teh dneh odkrito pričakovali glede njegove zavezanosti stabilnosti čezatlantskega zavezništva – še posebej po grožnjah, da bi ZDA lahko Grenlandijo prevzele tudi s silo. Namesto tega je večkrat ponovil, da je za Nato naredil več kot kdorkoli pred njim, in dal jasno vedeti, da si prav zaradi tega lasti pravico, da po lastni presoji oblikuje njegovo prihodnost – in celo meje vpliva Združenih držav.

"Jaz sem Nato naredil veliko boljši, veliko močnejši. Zdaj je zelo dober. Ko sem prišel, smo imeli šibek Nato ... to ni bil skoraj nič. Všeč vam je ali ne, Nato je dober toliko, kolikor smo dobri mi. Če Nato nima nas, Nato ni zelo močan," je dejal.

Na vprašanje, ali bi bil pripravljen tvegati razpad Nata v zameno za prevzem Grenlandije, je odgovoril, da verjame, da bo razplet v vsakem primeru "dober za zavezništvo". "Mislim, da bomo našli rešitev, s katero bo Nato zelo zadovoljen in s katero bomo zelo zadovoljni tudi mi. Ampak Grenlandijo potrebujemo zaradi varnosti. Zaradi nacionalne in celo svetovne varnosti," je dodal.

Trump je sicer na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je imel "dober pogovor" z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem o Grenlandiji, hkrati pa požugal Evropi, ki se želi upirati s povračilnimi trgovinskimi ukrepi. "Karkoli bodo naredili, jim bom to samo vrnil. In to se bo odbilo nazaj," je dejal. Ob tem pa je dodal, da si ne želi eskalacije in da bi se "verjetno lahko nekaj dogovorili – morda celo v naslednjih dneh v Davosu".

Prav zato danes mnogi priznavajo, da je Trump Davosu letos znova vrnil pozornost, ki jo je forum v zadnjih letih postopoma izgubljal. 

Ne zato, ker bi ponudil odgovore, ampak zato, ker je s svojo politiko nepredvidljivosti, pritiska in surove moči prisilil svet, da se znova sooči z vprašanji, pred katerimi se je raje umikal. 

Davos je bil dolga leta oder za upravljanje sveta, letos pa je postal oder, na katerem svet prvič povsem odkrito priznava, da stari red razpada in da novega še nihče zares ne zna oblikovati.  

Kritiki Davosa, ki jih ni malo, bodo zadovoljni. Svetovni gospodarski forum v zadnjih letih ni proizvedel rešitev, ki bi jih ljudje čutili v vsakdanjem življenju. Ni zaustavil erozije srednjega razreda, ni zmanjšal negotovosti, ni ublažil občutka, da sistem deluje predvsem za tiste na vrhu. 

Za mnoge je Davos postal simbol sveta, ki govori o stabilnosti, medtem ko proizvaja nestabilnost. Ta razkorak se je še poglobil, ko so se iz kroga, povezanega z Davosom, v javnost širila sporočila v slogu: "Ne boste imeli ničesar in boste srečni". Čeprav je bila ta izjava pogosto iztrgana iz konteksta, je v očeh mnogih postala simbol tehnokratske arogance – vizije sveta, v kateri se ljudem obljublja sreča v zameno za odpoved lastnini, varnosti in nadzoru nad lastnim življenjem. Davos je s tem nehote utrdil vtis, da ne predstavlja rešitve za ljudi, ampak del problema, ki ga doživljajo.

In vse to je bilo neizpodbitno voda na mlin Trumpa. Ne zato, ker bi ponujal boljšo vizijo, ampak zato, ker nagovarja prav tisti bes in nezaupanje, ki sta se nabrala okoli institucij, kakršna je WEF. Paradoks časa je, da forum, ki je izgubljal pomen, znova postaja relevanten prav zato, ker se na njem zdaj ne prodajajo več iluzije o harmonični globalizaciji, ampak se razgalja brutalna resničnost nove dobe.