V Kuvajtu napadli obrat za razsoljevanje vode, Iran s prstom kaže na Izrael

"Spremembo režima smo že imeli," je dejal in se ob tem skliceval na številne vodilne predstavnike iranskih oblasti, ki so bili ubiti v nekaj več kot mesec dni trajajoči vojni.

"Zdaj se ukvarjamo s drugimi ljudmi, kot se je kdorkoli doslej ukvarjal. Gre za povsem drugo skupino ljudi. Tako da se meni to zdi sprememba režima in iskreno povedano, so zelo razumni," je pojasnil v izjavah, ki jih povzema britanski BBC.

Izrazil je tudi prepričanje, da bosta ZDA in Iran najverjetneje dosegla dogovor. "Mislim, da se bomo dogovorili z njimi, sem precej prepričan, mogoče pa se tudi ne bomo," je dejal, potem ko je v zadnjem času večkrat govoril o pogovorih med stranema, v katerih naj bi posredoval Pakistan.

Od izbruha konflikta je Iran tako rekoč zaprl Hormuško ožino, ključno pot za transport nafte in zemeljskega plina, kar je pognalo cene energentov v nebo. Kot je v nedeljo dejal Trump, se glede tega obeta olajšanje, češ da bo prek ožine lahko kmalu prešlo več tankerjev.

"Dali so nam, mislim, da v znak spoštovanja, 20 ladij nafte, velikih, velikih ladij nafte, ki bodo lahko prečkale Hormuško ožino," je dejal ameriški predsednik in dodal, da bodo pošiljke pot opravile v naslednjih nekaj dneh.

V pogovoru za časnik Financial Times je sicer v nedeljo nakazal možnost, da bi ZDA lahko zavzele iranski otok Harg, ki je glavni izvozni terminal za iransko nafto v Perzijskem zalivu.

"Če sem iskren z vami, je moja najljubša stvar vzeti nafto v Iranu, a nekateri neumni ljudje v ZDA pravijo: 'Zakaj to delaš?' Ampak oni so neumni," je dejal v pogovoru. Ta korak bi po njegovih besedah lahko pomenil prizadevanja za zavzetje otoka Harg.

"Mogoče bomo zavzeli otok Harg, mogoče ga ne bomo. Imamo veliko možnosti," je dejal za časnik in dodal, da bi "to pomenilo, da bi morali biti tam nekaj časa".

V Iranu so medtem danes zahteve ZDA za končanje vojne označili kot pretirane in nerazumne. Kot je še dejal tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagei, se Teheran ne pogaja neposredno z ZDA in je doslej prišlo do izmenjav sporočil posrednikov o tem, da se ZDA želijo pogajati.

Prav tako je Washington obtožil, da nenehno spreminja svoje stališče, ob sklicevanju na iranske medije navaja britanski BBC. "Ne vem, koliko ljudi v ZDA jemlje trditve ameriške diplomacije resno," je še dodal.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je nocoj na novinarski konferenci zatrdila, da se pogajanja med ZDA in Iranom nadaljujejo in potekajo dobro, javne izjave iranskega režima pa da se razlikujejo od tega, kar iranski uradniki govorijo ameriškim pogajalcem zasebno.

Opozorila je, da je vojska, če Iran zavrne priložnost za sklenitev dogovora z ZDA, pripravljena Trumpu ponuditi "vse možnosti". Kot je dejala, Trump ni izključil prisotnosti vojske na terenu, a dodala, da je diplomacija še vedno njegova prva izbira, poroča BBC.

Trump po njenih besedah še vedno meni, da bo vojna trajala od štiri do šest tednov. "Danes je 30. dan," je dodala.

Španija je zaprla svoje zračni prostor za ameriška letala, ki so vpletena v iransko vojno, je sporočila obrambna ministrica Margarita Robles, kar predstavlja še en korak v nasprotovanju države konfliktu ZDA in Izraela na Bližnjem vzhodu.

Španija je že prej sporočila, da ZDA ne smejo uporabiti skupno upravljanih vojaških baz v konfliktu z Iranom, ki ga je španski premier Pedro Sánchez označil za nezakonitega, nepremišljenega in nepravičnega. Ministrica Robles je pojasnila, da enaka logika velja tudi za uporabo španskega zračnega prostora v konfliktu.

"To je bilo ameriškim vojaškim silam jasno povedano že od samega začetka. Zato niti baze niso odobrene niti uporaba španskega zračnega prostora za kakršnekoli dejavnosti, povezane z vojno v Iranu," je novinarjem povedala Roblesova. 

Ob zori so se oglasile sirene v bližini Izraelovega glavnega jedrskega raziskovalnega središča, na območju, ki je bilo v zadnjih dneh večkrat tarča napadov. Izraelska vojska je sporočila tudi, da je sestrelila dve brezpilotni letali, izstreljeni iz Jemna, kjer so z Iranom povezani hutijski uporniki v soboto vstopili v vojno s prvim raketnim napadom, poroča AP News.

Kasneje je v severnem mestu Haifa izbruhnil požar v naftni rafineriji – eni od le dveh v Izraelu – bodisi zaradi raketnega udara bodisi zaradi padajočih ostankov. Požar so hitro pogasili.

Izraelsko ministrstvo za zdravje je danes sporočilo še, da je število ranjenih v mesecu dni od začetka vojne preseglo 6000, poroča Al Jazeera. Ranjenih je bilo tudi 260 vojakov, podatkov o smrtnih žrtvah pa izraelske oblasti niso objavile.

Iran tudi nadaljuje pritisk na svoje arabske sosede v Zalivu – Savdska Arabija je prestregla pet raket, usmerjenih v njeno z nafto bogato vzhodno provinco, Bahrajn je sprožil opozorilo pred napadom, nad Dubajem pa je izbruhnil ogenj, ko so obrambni sistemi sestrelili prihajajočo raketo.

V Kuvajtu je iranski napad zadel elektrarno in obrat za razsoljevanje vode, pri čemer je bil ubit en delavec in ranjenih 10 vojakov, je poročala državna tiskovna agencija KUNA. Obrati za razsoljevanje so ključni za oskrbo z vodo v arabskih državah Zaliva, iranski napad pa je že prej poškodoval tak obrat v Bahrajnu. Ti objekti so praviloma združeni z elektrarnami, saj je za odstranjevanje soli iz vode, da postane pitna, potrebnih veliko energije.

Potencialni napadi na obrate za razsoljevanje v državah ob Perzijskem zalivu, ki zagotavljajo pitno vodo za veliko večino tamkajšnjega prebivalstva, povzročajo veliko skrbi, saj bi uničenje ali oviranje delovanja teh obratov lahko povzročilo hudo krizo.

Kuvajt, Savdska Arabija in Katar so danes v skupni izjavi ostro obsodili iranske napade, vključno s smrtonosnim napadom na obrat za razsoljevanje in napadom na vojaški tabor, v katerem je bilo ranjenih deset kuvajtskih vojakov.

Iranska vojska pa je danes sporočila, da za napadom na obrat za razsoljevanje vode stoji Izrael. "Brutalen napad izraelskega režima na kuvajtski obrat za razsoljevanje, ki je bil izveden pod pretvezo obtoževanja Islamske republike Iran, je znak podlosti in pokvarjenosti sionističnih okupatorjev," je vojska sporočila v izjavi za državno televizijo, ki jo povzema AFP.

Tarča napadov z raketami in droni, ki so jih v veliki večini prestregli, so bili tudi Združeni arabski emirati (ZAE), Katar in Jordanija. V Abu Dabiju so sporočili, da je njihova zračna obramba v 24 urah prestregla 11 raket in 27 dronov. Dodali so, da je bilo v napadih od začetka vojne skupno ubitih osem ljudi, še 178 pa ranjenih.

Sistemi zračne obrambe zveze Nato so v turškem zračnem prostoru prestregli novo raketo, izstreljeno iz Irana, je danes sporočilo turško obrambno ministrstvo. Gre za že četrto raketo, ki naj bi jo Iran izstrelil proti Turčiji od začetka vojne na Bližnjem vzhodu.

"Balistično raketo, za katero je bilo ugotovljeno, da je bila izstreljena iz Irana in da je vstopila v turški zračni prostor, so nevtralizirale sile zračne in raketne obrambe Nata, razporejene v vzhodnem Sredozemlju," je sporočilo turško obrambno ministrstvo.

Od začetka vojne na Bližnjem vzhodu, ki sta jo konec februarja z napadi na Iran sprožila ZDA in Izrael, je Turčija skupaj z Natovimi sistemi zračne obrambe tako sestrelila že štiri rakete, izstreljene iz Irana.

Iransko veleposlaništvo v Turčiji je zanikalo, da bi bil Teheran odgovoren za štiri rakete, izstreljene proti zračnemu prostoru Turčije. Hkrati je predlagalo ustanovitev skupne skupine za preiskavo incidentov, navaja francoska tiskovna agencija AFP.