The Wall Street Journal: Težki časi za vzhodnoevropske populiste

"Dan po ameriških predsedniških volitvah, 3. novembra, je desničarski predsednik slovenske vlade Janez Janša postal prvi – in edini – svetovni voditelj, ki je Donaldu Trumpu javno čestital za zmago. Od takrat je zaposlen s pisanjem in deljenjem objav o neosnovanih teorijah glede domnevnih volilnih prevar," prispevek začne finančni časnik The Wall Street Jorunal. 

Beseda teče tudi o estonskem notranjem ministru Martu Helmeju in njegovem sinu, finančnem ministru Martinu Helemeju, ki sta Joeja Bidna in "globoko državo" obtožila kraje volitev in govorila, da si bo Donald Trump povrnil oblast prek državljanske vojne. Poljski predsednik Andrej Duda je Bidnu sicer čestital za uspešno predsedniško kampanjo in dodal, da čaka na odločitev volilnega kolegija, medtem ko poljska državna televizija namiguje, da so bile predsedniške volitve potencialno neregularne. 

Finančni časnik nadaljuje, da to nakazuje na razkol med zahodnoevropskimi silami in geopolitično šibkejšimi državami evropskega vzhoda, kjer so večinoma podpirali Trumpa. Ta se je zapletal v spore s Francijo in Nemčijo, medtem pa izoblikoval čvrstejšo vez z vzhodnim delom evropske celine, kjer so njegov politični program sprejele nacionalistične in populistične stranke. 

Ob tem pa Wall Street Journal poudarja, da so se omenjeni voditelji povzpeli na oblast še pred izvolitvijo Trumpa leta 2016. Madžarski premier Viktor Orban je tako na oblasti že deset let. "V tem času si je zagotovil večji nadzor nad mediji, civilnimi institucijami in sodstvom." Duda je za poljskim krmilom od leta 2015.

"S Trumpovo osvojitvijo Bele hiše so bili prepričani, da so del zmagovalnega globalnega trenda." Med prvim predsedniškim obiskom v Evropi je Trump v Varšavi pozval k skupnemu boju proti silam, ki poskušajo "izbrisati vezi kulture, vere in tradicije, ki nas tvorijo".

Z Bidnovo zmago pa so regionalni nacionalisti v defenzivi, ocenjuje časnik. "S Trumpovim porazom so izgubili tesnega zaveznika. Zdaj Trumpov efekt ne bo več deloval, saj je poraženec," je dejal evropski poslanec Robert Bierdon.

Sprememba v Beli hiši nastopa v času, ko sta Poljska in Madžarska v spopadu s preostalo Evropsko unijo zaradi zahteve bloka, naj bo finančna pomoč pogojena s spoštovanjem vladavine prava. Takšna določba bi prisilila Madžarsko in Poljsko, da ustavita sodne in medijske čistke v zameno za dostop do evropskih finančnih sredstev.

Takšen mišičast pristop večjih vlad EU je neposredna posledica poraza gospoda Trumpa, je prepričana Kati Piri, evropska poslanka, rojena na Madžarskem, ki zastopa Nizozemsko. "Spremenilo se je to, da se liberalne sile zdaj počutijo močne," je dejala. "V zadnjih nekaj letih se mnogi evropski voditelji niso upirali tem avtokratom. Zdaj imam občutek, da se to ne bo ponovilo."

Številni nekdanji ameriški uradniki in svetovalci, ki so z Bidnom sodelovali, ko je bil še podpredsednik, so izjavili, da pričakujejo, da bo njegova administracija močno spremenila ameriško politiko in v regiji zavzela bolj agresiven pristop. "Prepričan sem, da bo novoizvoljeni predsednik Biden ponovno potrdil naše skupne vrednote, ko gre za demokratične norme in človekove pravice," je dejal senator Dick Durbin.

"To bo precej velika sprememba," je dodal predsednik sveta za globalne zadeve v Chicagu Ivo Daalder, ameriški veleposlanik pri Natu pod predsednikom Barackom Obamo. "Demokratične vrednote in zavzemanje za pravno državo bodo zelo pomembni za dobre odnose z Washingtonom." Tiskovni predstavnik Bidnove skupine za tranzicijo oblasti je v članku, objavljenem na začetku letošnjega leta, spomnil na zavezo novoizvoljenega predsednika, da bo  "krepitev demokracije znova postavil na svetovni dnevni red".

Krepitev pritiska na Madžarsko?

Madžarski premier Orban, ki je septembra podprl Trumpa, a je po glasovanju čestital Bidnu, je sicer vajen hladnega sprejema v Beli hiši. Potem ko sta se do njega nezaupljivo vedla George W. Bush in Obama, je razvil tesnejše vezi z Rusijo in Kitajsko, kar je povzročilo skrb pri Trumpovi administraciji, piše časnik. ZDA so se sicer pripravljale na sprejetje sankcij proti Orbanovim najbližjim sodelavcem, vendar so nato našle pot mehke diplomacije. Biden je v času kampanje madžarsko vlado označil za "totalitarni režim", ni pa povedal, ali bo uveljavil načrtovane sankcije. 

"Trump je bil dober za vlado Orbana. Predsednik Biden bo dober za Madžarsko," pa je dejal župan Budimpešte Gergely Karacsony, ki je na lanskih volitvah premagal Orbanovega kandidata. 

Drugačen položaj Poljske in Estonije

V nasprotju z Madžarsko, ki ne meji na Rusijo, pa Poljska na Moskvo gleda kot na eksistencialno grožnjo, na ZDA pa kot na poroka njene varnosti. Trump je povečal število ameriških vojaških sil na poljskih tleh in ravno ta mesec aktiviral štab 5. korpusa ameriške vojske v mestu Poznan.

Slavomir Debski, direktor poljskega inštituta za mednarodne zadeve, ki je blizu poljski vladi, je za časnik dejal, da imajo Poljska in ZDA ne glede na to, kdo zasede Belo hišo, veliko skupnih interesov. Med njimi sta tudi zadrževanje globalnega vpliva Kitajske in Rusije . "Dolgoročno bo ameriški odnos do Poljske uravnotežen s trezno oceno ameriških interesov. Biden je navsezadnje rekel, da je združevalec in ne ločevalec."

V Estoniji, ki se morda še bolj kot Poljska zaveda ruske bližine, je premier Jüri Ratas notranjega ministra Helmeja po izpadu proti Bidnu zaprosil, naj odstopi. Skrajno desna stranka, ki jo vodi Helme, pa ostaja del vladne koalicije. Njegov sin Martin, sicer finančni minister, ki je skoval slogan "Če si črn, vrni se" proti temnopoltim priseljencem, je v parlamentu preživel nezaupnico. "Ko nekdo uporablja najbolj grobe rasistične izjave, nisem prepričan, da bo to ustvarilo dobro estonsko podobo v Washingtonu," je dejal nekdanji predsednik Estonije Toomas Hendrik llves, sicer nasprotnik sedanje vlade.

V Sloveniji, državi rojstva Melanie Trump, je premier Janša med volilno kampanjo odkrito navijal za Trumpa in oktobra tudi zapisal, da bi bil gospod Biden "eden najšibkejših predsednikov v zgodovini," opozarja ameriški finančni časnik. Na neposredno vprašanje, ali je zaskrbljen, da bodo njegove trditve o Trumpovi zmagi lahko škodovale odnosom s prihajajočo Bidnovo administracijo, je Janša odgovoril le: "Oprostite, gospod, toda vaša natančnost me ne prepriča." Evropski poslanec Klemen Grošelj, sicer minister za obrambo v prejšnji vladi, je dejal, da je premier stavil na Trumpovo pozornost in naklonjenost, ko bo Slovenija julija prihodnje leto prevzela predsedovanje EU. 

"Janša je pričakoval velike koristi. Šlo je za izračun, a se je izkazalo, da gre za napačen izračun. To bo močno vplivalo na naše odnose z ZDA. Tovrstnih izjav ne morete prezreti," z Grošljevo izjavo prispevek sklene The Wall Street Journal.