"Države morajo imeti lastništvo. Najemnih pogodb namreč na enak način in mi bomo morali braniti Grenlandijo," je ameriški predsednik Donald Trump v petek povedal novinarjem ter ponovno napovedal prevzem Grenlandije. "To bomo storili zlepa ali zgrda, če jim je to všeč ali ne," je dejal.
"Rad imam kitajsko in rusko ljudstvo, a ne želim jih za sosede na Grenlandiji. To se ne bo zgodilo. Nato mora to razumeti," je dodal.
Bela hiša je pred kratkim sporočila, da administracija razmišlja o nakupu polavtonomnega ozemlja Danske, članice Nata, a da ob tem ne izključuje možnosti priključitve s silo, piše BBC.
Danske zaveznice so se ta teden zbrale v podporo Danski ter ponovno poudarile, da "lahko le Danska in Grenlandija odločata o zadevah, ki se nanašajo na njune odnose". Dodale so, da so enako kot ZDA zavzete za varnost Arktike, in dejale, da morajo to doseči zavezniki, vključno z ZDA, "skupaj".
Pozvale so tudi k "spoštovanju načel Ustanovne listine ZN, vključno s suverenostjo, ozemeljsko celovitostjo in nedotakljivostjo meja".
Dogovor o gradnji vojaških oporišč na Grenlandiji mu ne zadostuje
Trump sicer že od začetka svojega drugega mandata napoveduje prevzem Grenlandije zaradi naravnih bogastev in strateškega položaja ob Arktiki, po napadu na Venezuelo in uspešnem zajetju predsednika Nicolasa Madura pa so se njegove ozemeljske težnje in grožnje še okrepile.
Že v četrtek je v pogovoru za New York Times dejal, da je lastništvo zelo pomembno. "Mislim, da je to psihološko potrebno za uspeh. Mislim, da ti lastništvo da nekaj, česar ti najem ali pogodba ne moreta dati," je dejal.
Trumpu tako kljub sklicevanju na varnost pri prevzemu Grenlandije ne zadostujejo še vedno veljavni dogovori z Dansko, s katerimi so si Američani med drugo svetovno vojno in po njej zagotovili pravico do gradnje vojaških oporišč na Grenlandiji.
ZDA imajo že več kot 100 vojaških uslužbencev stalno nameščenih v svoji bazi Pituffik na severozahodnem koncu Grenlandije – objektu, ki ga ZDA upravljajo od druge svetovne vojne.
'Ne potrebujem mednarodnega prava'
Na vprašanje o mejah njegove globalne moči je Trump v intervjuju odgovoril, da je to njegova lastna morala. "Vse, kar me lahko zaustavi, je moja pamet. Ne potrebujem mednarodnega prava, vendar ne želim škodovati ljudem," je dejal.
Reuters je pred dnevi poročal tudi, da želi Trumpova vlada prebivalcem Grenlandije ponuditi do 100.000 dolarjev, da se odločijo za prostovoljni pristop k ZDA. Trump je v petek novinarjem povedal, da za zdaj ne razmišlja o nakupu.
"Trenutno še ne govorim o denarju za Grenlandijo. Morda bom, ampak za zdaj bomo nekaj storili glede Grenlandije, pa če jim je to všeč ali ne, ker če tega ne storimo, bosta Grenlandijo prevzeli Rusija in Kitajska, ki ju ne želimo za sosedi," je dejal Trump.
'Ne želimo biti Američani, ne želimo biti Danci, želimo biti Grenlandci'
Danska in Grenlandija ponudbe predsednika ZDA zavračata. Voditelji petih političnih strank grenlandskega parlamenta so v petek objavili skupno izjavo, v kateri so izrazili nasprotovanje ameriškemu prevzemu otoka, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Ne želimo biti Američani, ne želimo biti Danci, želimo biti Grenlandci. (...) Nobena druga država se ne sme vmešavati v to. O prihodnosti naše države moramo odločati sami - brez pritiska k prenaglim odločitvam, brez odlašanja in brez vmešavanja drugih držav," so poudarili.
Vse bolj nejevoljni so tudi republikanci v ameriškem kongresu. Thom Tillis iz Severne Karoline je v senatu v petek povedal, da mu je zaradi teh neumnosti že slabo. Senator iz Nebraske Don Bacon pa meni, da bi moral biti kongres bolj neodvisen in zagotoviti nadzor nad vlado, poroča televizija ABC.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.