Trump s Šijem o 'fantastičnih sporazumih' in prodaji orožja, a ne o carinah

Trump je danes v Pekingu obiskal rezidenco Zhongnanhai, kjer živijo in delajo najvišji kitajski politični voditelji, po novem dvostranskem srečanju in delovnem kosilu s Šijem pa bo zaključil dvodnevni obisk in zapustil Kitajsko.

"Sklenili smo nekaj fantastičnih trgovinskih sporazumov, odličnih za obe državi," je pred tem izjavil med sprehodom po vrtovih rezidence vodstva kitajske komunistične partije, kjer ga je gostil Ši. Po njegovih besedah je Peking pristal na nakup 200 letal ameriškega podjetja Boeing ter nadaljnje, obsežnejše nakupe ameriške nafte in soje.

Na kitajskem zunanjem ministrstvu so bili medtem v izjavah po odhodu visokega gosta zadržani, njegovih izjav o sporazumih niso ne potrdili ne zanikali. So pa izpostavili "pomembno soglasje", ki naj bi ga voditelja dosegla, poroča BBC.

"Bistvo gospodarskih in trgovinskih odnosov med Kitajsko in ZDA je vzajemna korist in sodelovanje, ki prinaša koristi obema stranema," je med drugim dejal tiskovni predstavnik ministrstva v Pekingu.

O "pomembnem soglasju" so pred tem ob sklicevanju na Šijeve besede poročali tudi kitajski državni mediji. Glede na sporočilo, ki so ga objavili ob Trumpovem odhodu, je Ši obisk označil za zgodovinski in prelomen. Dejal naj bi, da sta z ameriškim kolegom vzpostavila novo izhodišče za "konstruktivne strateške in stabilne odnose" med državama.

"Predsednik Trump upa, da bo Ameriko spet naredil veliko, jaz pa sem zavezan k temu, da kitajsko ljudstvo vodim k uresničitvi velike obnove kitajskega naroda," naj bi še poudaril prvi mož drugega največjega svetovnega gospodarstva in pozval k izvajanju omenjenega "pomembnega soglasja".

"Tako kot vzajemna trgovina bo vzajemen tudi obisk," je še dejal ameriški predsednik in izrazil upanje, da bo Ši ob morebitnem prihodnjem obisku v ZDA, kamor je povabljen septembra, tako navdušen, kot je sam navdušen nad Kitajsko, navaja britanski BBC.

V poznejši izjavi je Trump pojasnil, da sta s Šijem govorila tudi o "mnogih drugih zadevah" in "razrešila veliko različnih problemov, ki jih drugi ne bi bili sposobni rešiti". Ena od tem je bila po njegovih besedah tudi vojna z Iranom, v luči katere sta se voditelja že v četrtek zavzela za odprtje strateško pomembne Hormuške ožine, nad katero ima islamska republika ključen vpliv.

Na kitajskem zunanjem ministrstvu so vnovič izrazili upanje, da bo v vojni na Bližnjem vzhodu čim prej doseženo premirje, in da se bodo pomorske poti čim prej odprle, poročajo tuje tiskovne agencije. "Nima smisla nadaljevati tega konflikta, do katerega sploh ne bi smelo priti," so navedli.

Prvi dan obiska predsednika ZDA, ki ga v Pekingu spremlja visoka politična in gospodarska delegacija, je minil v slovesnem in prijateljskem tonu, čeprav med državama ostaja več nerešenih vprašanj. Ena spornejših točk je Tajvan, kar je Ši označil za najpomembnejše vprašanje v odnosih med Kitajsko in ZDA.

Trump je dejal, da sta s kitajskim kolegom sicer o Tajvanu govorila, da pa se ni k ničimer zavezal. "S predsednikom Šijem sva veliko govorila o Tajvanu," je dejal Trump in dodal, da kitajski predsednik odločno zavrača neodvisnost otoka. "Glede Tajvana ima zelo močno mnenje, jaz pa nisem dal nobenih zavez v nobeno smer," je še povedal.

Peking Tajvan v okviru politike ene Kitajske obravnava kot del svojega ozemlja in ne izključuje morebitne uporabe sile za prevzem nadzora nad njim.

Na svojem Air Force One na poti v Washington je novinarjem povedal, da bo odločitev glede prodaje orožja Tajvanu sprejel v kratkem. A najprej se mora po njegovih besedah pogovoriti s trenutnim tajvanskim voditeljem, pri čemer ni navedel imena. Trenutni predsednik Tajvana je Lai Ching-te.

Kitajska že dlje časa kritizira vojaško pomoč ZDA temu samoupravnemu otoku in je nedavno dejala, da Tajvan predstavlja "največjo točko tveganja" v njunih odnosih.

ZDA po drugi strani podpirajo prizadevanja Tajvana za modernizacijo oboroženih sil in okrepitev obrambne sposobnosti. Ameriški kongres je prodajo ameriškega orožja Tajvanu v vrednosti 14 milijard ameriških dolarjev (približno 12 milijard evrov) odobril že januarja lani, vlada pa še ne.

Tajvan je ena spornejših točk v odnosih med Kitajsko in ZDA. Ši je Tajvan ob neobičajno neposrednem svarilu Washingtonu označil za najpomembnejše vprašanje v odnosih med državama. Ameriški predsednik je na letalu dejal, da ne verjame, da bo med ZDA in Kitajsko izbruhnil spor zaradi Tajvana. "Veste, mislim, da je zadnja stvar, ki jo trenutno potrebujemo, vojna 9500 milj proč," je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

Za televizijo Fox News pa je Tajvanu namenil strožje opozorilo pred ukrepi v smeri uradne potrditve neodvisnosti. "Ne želimo si vojn in če se bo ohranilo sedanje stanje, mislim, da Kitajska s tem ne bo imela težav," je dejal predsednik, ki je nedavno z Izraelom napadel Iran. "Ne želimo pa, da bi nekdo rekel, da bo postal neodvisen, ker ga podpirajo ZDA," je dodal, ki se sicer glede na njegove besede na krovu vladnega letala ni zavezal k ničemur. Je pa dejal, da Ši ne želi vedeti boja za neodvisnost.

ZDA Tajvana diplomatsko ne priznavajo, vendar pa ga podpirajo z orožjem in varnostnimi jamstvi, ki niso podrobneje opredeljena. Glede na stališča predhodne vlade Joeja Bidna bi ZDA stopile v bran Tajvanu, če bi ga Kitajska skušala zavzeti na silo. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v četrtek za NBC dejal, da politika ZDA glede vprašanja Tajvana ostaja nespremenjena.

Ši pa je Trumpa na pravkar končanem vrhu v Pekingu odkrito opozoril, da bi napačno ravnanje v zvezi s Tajvanom lahko potisnilo obe državi v konflikt.

Napetosti ostajajo tudi na področju gospodarstva in trgovine, čeprav v trgovinski vojni med svetovnima velesilama trenutno velja nekakšno premirje.

O carinah po besedah Trumpa voditelja nista govorila.

Ši se je v četrtek sestal z voditelji nekaterih največjih podjetij iz ZDA, ki so s Trumpom odpotovali v Peking, med njimi sta bila tudi Elon Musk (Tesla) in Jensen Huang (Nvidia). Pri tem je nakazal, da je Kitajska pripravljena širše odpreti vrata za podjetja iz ZDA, obe strani se nadejata poslovnih priložnosti.

Trump je pred odhodom v domovino povedal, da sta državi med njegovim dvodnevnim obiskom v Pekingu sklenili "nekaj fantastičnih trgovinskih sporazumov". Po njegovih besedah je Peking pristal na nakup 200 letal ameriškega podjetja Boeing ter nadaljnje, obsežnejše nakupe ameriške nafte in soje.

Na kitajskem zunanjem ministrstvu so bili v izjavah po odhodu visokega gosta zadržani, njegovih izjav o sporazumih niso ne potrdili ne zanikali. So pa izpostavili "pomembno soglasje", ki naj bi ga dosegla voditelja.

Je pa kitajski zunanji minister Wang Yi razkril še, da bo Ši obisk vrnil. "Kitajski predsednik bo letos jeseni na povabilo ameriškega predsednika obiskal ZDA," je dejal ter ob tem sporočil tudi, da sta se državi dogovorili, da bosta nadaljevali z izvajanjem vseh že prej doseženih sporazumov in da bosta ustanovili svete za trgovino in naložbe,

"Delegaciji obeh držav sta na splošno dosegli pozitivne rezultate, vključno z nadaljnjim izvajanjem vseh soglasij, doseženih na prejšnjih posvetovanjih, ter se dogovorili o ustanovitvi trgovinskega sveta in investicijskega sveta," je Wanga povzelo kitajsko zunanje ministrstvo.