Iranski zunanji minister: Ne želimo si vojne, a smo nanjo pripravljeni

"Mislim, da so utrujeni od porazov s strani ZDA," je v izjavi za medije dejal ameriški predsednik Donald Trump, očitno v zvezi z izraelskimi napadi na cilje v Iranu lani poleti, pri katerih je sodelovala tudi ameriška vojska, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Povedal je, da so ga iranski voditelji v soboto pozvali k pogajanjem in da bi se lahko dogovorili za srečanje. Dodal je, da bodo ZDA morda morale posredovati še pred tem, glede na dogajanje v povezavi s protesti, ki so Iran zajeli pred dvema tednoma. Ni sicer pojasnil, kaj točno bi to pomenilo.

Po poročanju BBC je predsednik ZDA izjavil, da ameriška vojska razmišlja o "zelo odločnih ukrepih" v zvezi z Iranom. Zagrozil je z morebitnim posredovanjem, glede pogajanj pa je dodal, da bo morda treba "ukrepati še pred srečanjem". Doslej še ni podrobneje pojasnil, katere vojaške možnosti preučujejo, niti ni razkril več o predlaganih pogajanjih, čeprav je dejal, da se "srečanje z iranskimi uradniki pripravlja".

Trump je v odgovoru na novinarsko vprašanje glede pomoči Irancem v luči blokade dostopa do interneta dejal, da razmišljajo o uporabi satelitskih komunikacijskih sistemov Starlink, ki so v lasti ameriškega milijarderja Elona Muska, ki ga bo v zvezi s tem tudi kontaktiral.

Predsednik ZDA je v zadnjih dneh večkrat opozoril Teheran zaradi zatiranja protestnikov. "Dal sem jim vedeti, da če bodo začeli ubijati ljudi, kar ponavadi počnejo med svojimi izgredi, (...) jih bomo zelo močno udarili," je dejal v četrtkovi epizodi podkasta The Hugh Hewitt Show.

Iran si ne želi vojne, a je nanjo popolnoma pripravljen, se je odzval iranski zunanji minister Abas Aragči. Dodal je, da je Teheran pripravljen tudi na pogajanja. "Islamska republika Iran ne želi vojne, vendar je popolnoma pripravljena na vojno. Prav tako smo pripravljeni na pogajanja, vendar morajo biti ta pogajanja poštena, z enakimi pravicami in temelji na medsebojnem spoštovanju," je na novinarski konferenci veleposlanikov v Teheranu povedal Aragči.

Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva pa je danes sporočil, da je med Iranom in ameriškim odposlancem Stevom Witkoffom odprt kanal za komunikacijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Sporočila si izmenjujemo, kadar je to potrebno," je še dodal.

Iranske oblasti v prizadevanjih po zatrtju nemirov vztrajajo pri blokadi interneta. Ta traja že več kot 84 ur, je danes sporočila organizacija za spremljanje svobode interneta Netblocks. 

Aragči pa je napovedal, da bodo po državi kmalu znova vzpostavili internetno povezavo, poroča katarska televizija Al Jazeera.

Sin strmoglavljenega iranskega šaha Reza Pahlavi, ki živi v ZDA, je v nedeljo znova izrazil pripravljenost, da se vrne v Iran in vodi prehod k demokratični vladi. V Londonu, Parizu in Istanbulu so medtem potekale demonstracije v podporo protestnikom v Iranu, poročajo tuje tiskovne agencije.

Na družbenih omrežjih pa je Pahlavi pozval iranske državne uslužbence in varnostne sile, naj se pridružijo protestnemu gibanju v islamski republiki, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je za nedeljsko izdajo nemškega časnika Die Welt dejala, da je pripravljena predlagati nove sankcije EU proti Iranu kot odgovor na nasilno zatiranje protestnikov. Nasilje je danes obsodil tudi nemški kancler Friedrich Merz in ga označil za znak šibkosti.

Kallas je za Die Welt dejala, da je pripravljena predlagati nove sankcije proti Iranu kot odgovor zatiranje protestnikov. Po njenih besedah Iranci tvegajo vse, da bi se njihov glas slišal, in da ima režim dolgo zgodovino zatiranja protestov.

Tiskovni predstavnik Evropske komisije Anouar El Anouni je danes pojasnil, da ima EU že vzpostavljeno pravno podlago, ki omogoča ukrepanje proti posameznikom in pravnim osebam, ki kršijo človekove pravice v Iranu. Zdaj je Bruselj pripravljen predlagati nove, ostrejše sankcije, vendar pa o njihovih uvedbi na koncu s soglasjem odločajo države članice, je povedal.

Po podatkih nemške tiskovne agencije dpa se bodo nove sankcije unije najverjetneje najprej osredotočile na ukrepe proti posameznikom, odgovornim za nasilje nad protestniki, med katerimi so lahko tudi ministri. Ti ukrepi bi lahko vključevali prepoved potovanja v EU in zamrznitev premoženja.

Glede možnosti, da bi EU iransko revolucionarno gardo razglasila za teroristično organizacijo, pa je danes El Anouni spomnil, da razprava med članicami EU o tem že poteka, vendar pa zaradi tajnosti postopka podrobnosti ni mogel razkriti. EU je sicer ukrepe proti revolucionarni gardi in posameznikom, povezanim z njo, že uvedla v okviru različnih sankcijskih režimov, je dodal.

Napovedal je, da bodo v torek o dogajanju v Iranu predstavniki držav članic razpravljali v okviru Političnega in varnostnega odbora (PSC). Naslednje zasedanje zunanjih ministrov EU je medtem predvideno za 29. januar.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pred tem v nedeljo na omrežju X izrazila podporo udeležencem protestov. "Evropa podpira iransko ljudstvo v njegovem legitimnem boju za svobodo," je zapisala in dodala, da v Bruslju razmere in stopnjevanje nasilja nad protestniki pozorno spremljajo.

Zatiranje protestnikov je med današnjim obiskom Indije obsodil tudi nemški kancler Friedrich Merz. "Nasilje ni izraz moči, ampak znak šibkosti. To nasilje se mora končati," je nadaljeval ter dodal, da gre za nesorazmeren in brutalen odziv iranskih oblasti na proteste.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je v luči nasilnega zatiranja protestov v Iranu danes sporočila, da so vsem iranskim diplomatom in predstavnikom prepovedali vstop v prostore parlamenta. "Ne more iti po starem," je na družbenem omrežju X zapisala Metsola in izrazila nadaljnjo podporo iranskemu ljudstvu v boju za pravice in svobodo.

Metsola po nasilnem zatiranju protestnikov, ki že dva tedna vztrajajo na ulicah iranskih mest in med drugim zahtevajo konec avtoritarnega teokratskega režima islamske republike, zaostruje ukrepe proti uradnikom, ki delajo za režim v Teheranu.

"Medtem ko se pogumno iransko ljudstvo še naprej bori za svoje pravice in svobodo, sem danes sprejela odločitev, da vsem diplomatskim uslužbencem in drugim predstavnikom Irana prepovem vstop v vse prostore Evropskega parlamenta," je Metsola objavila na omrežju X.

"Ta parlament ne bo pomagal pri legitimizaciji tega režima, ki se je ohranil z mučenjem, represijo in umori," je dodala.

Metsola je ukrep napovedala v današnjem pismu poslancem Evropskega parlamenta. Prepoved bo veljala za vse stavbe Evropskega parlamenta v Bruslju in Strasbourgu, kjer potekajo plenarna zasedanja, in za njegov sekretariat v Luxembourgu, poroča bruseljski spletni medij Politico.

To bo pomenilo, da bodo vse osebe z iranskim potnim listom pregledali pri vhodu, tistim, za katere se ugotovi, da delajo za iranski režim, pa bo vstop zavrnjen, in sicer s takojšnjim učinkom. "Iransko ljudstvo se lahko še naprej zanaša na podporo, solidarnost in ukrepanje tega parlamenta," je Metsola zapisala v pismu, ki ga je videl Politico.

Prepoved prihaja sredi vse večjega mednarodnega ogorčenja zaradi zatiranja množičnih protestov, ki jih je pred dvema tednoma sprožila poglabljajoča se gospodarska kriza in so medtem prerasli v politične shode proti teokratskemu sistemu, ki vlada od revolucije leta 1979.

Kitajska je glede dogajanja v Iranu izjavila, da nasprotuje tujemu vmešavanju v druge države. "Vedno nasprotujemo vmešavanju v notranje zadeve drugih držav. Vse strani pozivamo, naj storijo več za mir in stabilnost na Bližnjem vzhodu," je v odgovoru na vprašanje o Trumpovih grožnjah s posredovanjem v Iranu dejala tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning.

Pahlavi je v nedeljo v pogovoru za ameriško televizijo Fox News dejal, da se je pripravljen ob prvi priložnosti vrniti v Iran in voditi prehod k demokratični vladi. "Moja naloga je voditi ta prehod, da se zagotovi, da ne bo nič spregledano, da bodo ljudje v popolni preglednosti imeli priložnost svobodno izvoliti svoje voditelje in odločati o svoji prihodnosti," je dodal.

Med protesti v Iranu, ki jih je pred dvema tednoma sprožila poglabljajoča se gospodarska kriza, je po podatkih nevladne organizacije Aktivisti za človekove pravice (HRANA) v Iranu s sedežem v ZDA umrlo že več kot 500 ljudi, med njimi okoli 490 protestnikov in več deset pripadnikov varnostnih sil, aretirali pa naj bi več kot 10.500 ljudi.