"Ali bomo dosegli dogovor ali pa bo to zanje obžalovanja vredno," je v izjavi novinarjem pogajanja z Iranom komentiral ameriški predsednik Donald Trump in dodal, da je od 10 do 15 dni dovolj časa za sklenitev dogovora, poroča televizija CBS.
Trump se je v času, ko na Bližnjem vzhodu kopiči vojaške sile za morebitni napad na Iran, v četrtek v Washingtonu sestal z več svetovnimi voditelji na ustanovnem zasedanju svojega Odbora za mir v Gazi.
"Morda bomo morali narediti korak naprej, morda pa tudi ne. Morda bomo sklenili sporazum. To boste verjetno izvedeli v naslednjih desetih dneh," je na zasedanju odbora dejal Trump.
ZDA imajo v regiji že bojno skupino okrog letalonosilke Abraham Lincoln, na poti tja pa je druga bojna skupina okrog letalonosilke Gerald Ford.
ZDA so skupaj z Izraelom junija lani napadle iranske jedrske objekte in Trumpova vlada je takrat govorila o popolnem uspehu, vendar pa se pritiski na Iran nadaljujejo.
Iran napovedal odločen odgovor na morebitni napad
Teheran si ne želi vojne in je ne bo sprožil, saj je še vedno pripravljen iskati rešitev po diplomatski poti, je v pismu Antoniu Guterresu zagotovil iranski veleposlanik pri ZN Amir Said Iravani. V sporu glede iranskega jedrskega programa je mogoče doseči "trajno in uravnoteženo rešitev", je prepričan veleposlanik.
"Vse baze, objekti in sredstva sovražne sile v regiji bodo predstavljale legitimne tarče" v primeru agresije, je v pismu opozoril iranski veleposlanik.
Ameriška vojska ima na Bližnjem vzhodu številne vojaške baze, v katerih je nastanjenih več deset tisoč vojakov, poroča dpa.
Iravani je Varnostni svet ZN, v katerem imajo ZDA pravico veta, v pismu pozval, naj zagotovi, da bodo ZDA nemudoma nehale "nezakonito groziti" z uporabo sile zoper Iran, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kaj bi lahko bila tarča ameriškega napada na Iran?
Ameriški časnik Wall Street Journal piše, da je ameriški predsednik Trump že sprejel odločitev o napadu na Iran. Razmišljal naj bi o omejenem napadu na Iran, zato da bi Teheran prisilil k sprejetju njegovih pogojev novega jedrskega sporazuma. Napad naj bi bil ciljno usmerjen, z njim pa bi poslal močan politični signal, hkrati pa bi se izognil tveganju totalne vojne in morebitnih večjih povračilnih ukrepov.
Viri blizu Trumpove administracije trdijo, da bi prvi udar, če bo dobil končno odobritev, lahko sledil že v naslednjih dneh. Tarča pa bi bilo omejeno število vojaških ali vladnih objektov.
V torek so se v Ženevi pogajali predstavniki ZDA in Irana, vendar o napredku niso poročali. Iran naj bi podal pisni predlog za rešitev napetosti, vendar ga ZDA do četrtka še niso dobile, poroča televizija ABC.
Po ocenah nekaterih analitikov Trump Irana morda še ne bo tako kmalu napadel, saj ima v torek govor o položaju v državi, ki bi ga vojaška operacija povsem zasenčila. Ameriški mediji prav tako poročajo, da naj bi se državni sekretar Marco Rubio konec februarja sestal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, s katerim naj bi govorila o Iranu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.