Za EU 15-, za BiH 30-odstotne carine, za Srbijo še višje

Ameriški predsednik Donald Trump je aprila najprej naznanil t. i. vzajemne carine na uvoz z vsega sveta. Za večino držav je določil 10-odstotne stopnje, za nekatere najpomembnejše partnerje, tudi EU, pa precej višje. Vendar pa je uvedbo nato najprej odložil do 9. julija, nato pa do 1. avgusta. Ta rok je nekaj ur pred napovedanim začetkom veljavnosti novih carin v četrtek znova podaljšal.

V skladu z izvršnim ukazom nove carine ne bodo veljale za blago, ki bo natovorjeno na ladje do 7. avgusta, in tisto, ki je že v tranzitu in bo prispelo v ZDA pred 5. oktobrom, poroča britanski BBC.

V četrtek je Trump najprej podpisal izvršni ukaz za odpravo carinskih oprostitev za uvoženo blago, vredno manj kot 800 dolarjev (okoli 700 evrov). Za to blago bo po novem treba plačati carinsko stopnjo, ki velja za državo izvora. To carinsko olajšavo so izkoriščala kitajska podjetja, ki so Američanom pošiljala poceni blago, kupljeno preko spleta, je poročala televizija ABC.

Nove ameriške carine se sedaj gibljejo od 10 do 41 odstotkov, pri čemer je najvišje carine prejela Sirija, poroča BBC. Za Evropsko unijo, Japonsko in Južno Korejo so carine določene pri stopnji 15 odstotkov, med državami nekdanje skupne države pa se bo Srbija soočila s carinami v višini kar 35 odstotkov, Bosna in Hercegovina pa s 30-odstotnimi carinami.

Udarec je medtem prejela Kanada, za katero je Trump, le nekaj ur preden so nove carine stopile v veljavo, določil precej višje carine. Z novim izvršnim odlokom je namreč njihovo carinsko stopnjo s prvotnih 25 odstotkov dvignil na 35 odstotkov.

Kljub temu se bo večina blaga iz Kanade zahvaljujoč obstoječemu trgovinskemu sporazumu – Sporazum med Združenimi državami Amerike, Mehiko in Kanado (USMCA) – izognila visoki carinski stopnji, ki jo nalagajo ZDA. Skoraj 90 odstotkov kanadskega blaga, uvoženega v ZDA, je namreč v okviru sporazuma o prosti trgovini, vključno s svežimi pridelki, izvozom energije in številnimi industrijskimi izdelki, oproščenih, so sporočili iz največje kanadske bančne agencije, Royal Bank of Canada.

Z novimi carinami se lahko medtem vseeno soočijo nekateri drugi produkti, kot so mlečni izdelki, lesna industrija in usnje.

Kanada sicer pred 1. avgustom še ni dosegla trgovinskega sporazuma z ZDA. Po četrtkovi napovedi kanadskega premierja Marka Carneyja glede priznanja Palestine pa je Trump izrazil nezadovoljstvo in zapisal: "To nam bo zelo otežilo sklenitev trgovinskega sporazuma z njimi."

Trump je pred časom napovedal, da bo v 90 dneh sklenil 90 sporazumov, doslej pa jih je sklenil z Vietnamom, Indonezijo, Filipini, Veliko Britanijo, Japonsko ter v zadnjih dneh še z EU in Južno Korejo.

Po teh sporazumih splošne carinske stopnje za uvoz blaga znašajo od 10 do 20 odstotkov, dogovori pa vsebujejo tudi nekatera druga določila, npr. o investicijah, necarinskih ovirah in vrednosti nakupov ameriškega blaga, ki naj bi jih opravili trgovinski partnerji. Za ta določila sicer ni gotovo, kako in do kakšne mere se bodo izvajala.

Za uvoz iz EU bo v skladu z minuli konec tedna sklenjenim sporazumom veljala 15-odstotna carinska stopnja. Enaka bo tudi za Japonsko, med drugim pa še za uvoz iz Izraela, Islandije, Fidžija, Gane, Gvajane, Afganistana, Angole, Bolivije, Bocvane, Kameruna in Ekvadorja.

Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je po napovedi carin dejal, da imajo izvozniki po okvirnem sporazumu z ZDA zdaj koristi od "bolj konkurenčnega položaja". "Nove ameriške carine odražajo prve rezultate dogovora med EU in ZDA, zlasti 15-odstotno zgornjo mejo carin," je zapisal na družbenem omrežju ter ob tem dodal, da slednje krepi stabilnost podjetij in zaupanje v transatlantsko gospodarstvo.

Med zadnjimi je bil dosežen okvirni dogovor med EU in ZDA. Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta ga potrdila minuli konec tedna. Ta med drugim vključuje uvedbo 15-odstotnih carin na uvoz večine blaga iz EU v ZDA, predstavljal pa naj bi okvir za podrobnejši sporazum. EU naj bi ob tem v ZDA vložila dodatnih 600 milijard dolarjev (dobrih 525 milijard evrov) in od ZDA kupila za 750 milijard dolarjev (skoraj 657 milijard evrov) energentov.

Vendar pa pogajalci EU in ZDA še vedno usklajujejo skupno izjavo, ki bo temelj za nadaljnja pogajanja. Nove carine so v veljavo stopile danes.

Trump je medtem na svojem družbenem omrežju sporočil, da sta se z mehiško predsednico Claudio Sheinbaum dogovorila o zamiku uveljavitve carin za Mehiko, poroča BBC. Odlok bo trajal 90 dni, kar pomeni, da carine za določene izdelke z današnjim dnem še niso v veljavi. Trump pravi, da upa, da bo v tem časovnem okviru dosegel trgovinski sporazum z Mehiko.

Ameriški predsednik je ob tem izpostavil "izboljšanje odnosov" z mehiško predsednico. "Sodelovanje na meji se bo nadaljevalo, saj se nanaša na vse vidike varnosti, vključno z drogami, distribucijo drog in nezakonitim priseljevanjem v Združene države," je sporočil Trump.

"Z ameriškim predsednikom sva imela zelo dober pogovor. Izognila sva se zvišanju carin s 1. avgustom in dosegla 90-dnevni odlok za vzpostavitev dolgoročnega sporazuma, ki temelji na dialogu," pa je na svojem profilu sporočila predsednica Mehike.

Novozelandski minister za trgovino je po poročanju CNN zvišanje carin označil za neupravičeno. ZDA so namreč tej otoški državi namenile 15-odstotne  carine. Njihova stopnja je ob tem višja od njihove otoške sosede Avstralije, ki je prejela 10-odstotne carine.

"Menimo, da to ni dobro za trgovino, prav tako pa, da je neupravičeno," je za javno radiotelevizijo Radio New Zealand povedal minister za trgovino Tom McClay. Tudi njim so namreč napovedanih 10 odstotkov zdaj zvišali. McClay je dejal, da Wellington neposredno sodeluje z Washingtonom ter da trenutno ne razmišlja o nobenih vzajemnih carinah.

Avstralski minister za trgovino je medtem pozdravil 10-odstotno carinsko stopnjo, ki da je rezultat mirnega pogajanja njihovega premierja Anthonyja Albaneseja. "Ta odločitev v primerjavi z vsemi drugimi državami pomeni, da so avstralski izdelki zdaj bolj konkurenčni na ameriškem trgu," je v petek dejal minister za trgovino Don Farrell. Kljub temu je dodal, da si bo Canberra še naprej prizadevala za ničelne carine.

Do večera je prišla novica, da bo uvoz iz Tajske namesto s 36 odstotki ocarinjen z 19 odstotki, kar velja tudi za Kambodžo. Lesotu je Trump grozil s 50-odstotnimi carinami, uvedel je 15-odstotne, poroča ABC.

Tajvanu je odmeril 20-odstotne carine, Pakistanu 19-odstotne, Švici 39-odstotne, Indiji 25-odstotne, Braziliji pa 50-odstotne, z določenimi izjemami, kot sta pomarančni sok in železova ruda, navaja sporočilo Bele hiše.

Za vse države, ki niso posebej omenjene v Trumpovem ukazu, še naprej velja 10-odstotna carinske stopnja. S Kitajsko se pogajanja nadaljujejo v času premirja, ki traja do 12. avgusta.

"Carine delajo Ameriko spet veliko in bogato. Pred letom dni je bila Amerika mrtva država, sedaj je najbolj vroča kjerkoli na svetu," je Trump objavil na svojem družbenem omrežju Truth Social.

Po analizi francoske tiskovne agencije AFP se je v proračun ZDA v prvih šestih mesecih letos s carinami steklo več denarja kot v celotnem letu 2024. Lani so ZDA s carinami pobrale 79 milijard dolarjev (dobrih 69 milijard evrov), do junija letos pa 87 milijard (dobrih 76 milijard evrov).