S končanjem sovražnosti se je ameriški predsednik Donald Trump izognil zahtevi, da v 60 dneh po začetku sovražnosti od kongresa dobi dovoljenje za nadaljevanje vojne, ki se je začela z izraelsko-ameriškim napadom na Iran 28. februarja.
A po poročanju televizije MS NOW njegova poteza niti ni bila potrebna, saj republikanska večina ni nameravala ukrepati glede zakonskega roka.
Kongres istočasno obvestil, da bojna morda še ni končana
Čeprav je v pismu zatrdil, da so se sovražnosti prenehale, pa je kongres obenem obvestil, da vojna morda še zdaleč ni končana, poroča televizija ABC. "Kljub uspešnim operacijam ZDA proti iranskemu režimu in nenehnim prizadevanjem za zagotovitev trajnega miru ostaja grožnja, ki jo Iran predstavlja za ZDA in naše oborožene sile, še vedno velika," je zapisal.
V pismu kongresnim voditeljem je tako dejal, da mu ni treba upoštevati zakona o vojnih pooblastilih, saj je premirje, dogovorjeno z Iranom prejšnji mesec, začasno ustavilo takšne obveznosti.
Obrambni minister Pete Hegseth je v senatu v četrtek dejal, da je premirje, ki velja od 7. aprila, vojno dejansko začasno ustavilo in vladi ni potrebno izpolniti zahteve po zakonu o vojnih pooblastilih iz leta 1973, da je treba za vojaško akcijo, ki traja več kot 60 dni, pridobiti uradno odobritev kongresa.
Iran sicer še vedno z dejanskim nadzorom nad Hormuško ožino ovira prost pretok nafte in plina skozi strateško pomembno vodno pot, ZDA pa ohranjajo blokado iranskih pristanišč.
V skladu z resolucijo o vojnih pooblastilih iz leta 1973 mora predsednik v 48 urah od začetka sovražnosti obvestiti kongres. To je Trumpova vlada storila, nakar je začel teči 60-dnevni zakonski rok, po katerem mora kongres razglasiti vojno oziroma odobriti nadaljevanje uporabe sile. Vlada lahko sicer uradno prosi za 30-dnevno podaljšanje obdobja sovražnosti za urejen umik ameriških sil.
Demokrati so doslej šestkrat poskušali sprejeti resolucijo, ki bi od vlade zahtevala kongresno dovoljenje za vojno proti Iranu, vendar so republikanci to vsakič preprečili. Demokrati in republikanski senator Rand Paul bodo s tem poskušali tudi po vrnitvi kongresa z dopusta.
Ameriška letalonosilka Gerald Ford zapustila Bližnji vzhod
Ameriška letalonosilka Gerald Ford je po sodelovanju v operacijah proti Iranu zapustila Bližnji vzhod, je povedal ameriški uradnik. V regiji tako ostajata le še dve letalonosilki.
Gerald Ford se trenutno nahaja v območju odgovornosti Evropskega poveljstva ZDA, je pojasnil uradnik, ki je število preostalih ladij ameriške mornarice na Bližnjem vzhodu ocenil na 20, vključno z letalonosilkama Abraham Lincoln in George Bush (starejši).
Ford je na morju že več kot deset mesecev in letalonosilka je v tem času sodelovala v napadih na domnevne tihotapce mamil v Karibih in blokadi Venezuele.
Sredi marca naj bi na ladji v pralnici izbruhnil požar, v katerem sta bila poškodovana dva mornarja. Po popravilu v Evropi so jo vrnili v bližino Irana, kjer v ameriško izraelski vojni trenutno vlada premirje.
ZDA uvedle nove sankcije proti Iranu
"Ker Iran prodajo nafte v glavnem poravnava v kitajskih juanih, imajo te menjalnice ključno vlogo pri pretvarjanju prihodkov od nafte v valute, ki jih iranska vojska ter njeni partnerji in zastopniki lažje uporabljajo," je v petek sporočilo ministrstvo za finance ZDA.
Minister za finance Scott Bessent je dejal, da je bil ukrep sprejet v okviru kampanje "Economic Fury". "Današnji ukrep dodatno ovira mehanizme iranskega režima za prejemanje plačil za nafto in druge surovine, s čimer povečujejo stroške in zmanjšujejo prihodke za destabilizacijske dejavnosti režima ter razkrivajo posameznike in metode, ki jih iranski režim uporablja za izogibanje sankcijam in zlorabo mednarodnega finančnega sistema," je sporočil.
State Department pa je naznanil uvedbo sankcij proti več organizacijam, posamezniku in plovilu, vpletenim v trgovino z iransko nafto. Ta ukrep je bil usmerjen proti podjetju Qingdao Haiye Oil Terminal Co. - kitajskemu upravljavcu naftnega terminala, ki je uvozil več deset milijonov sodov iranske nafte. Sankcije so uvedene tudi proti predsedniku podjetja Xinchunu Liju.
Prav tako proti ladji Haiye, ki je omogočila pretok milijard dolarjev v Teheran, pri čemer se je zanašalo na izpopolnjene sheme izogibanja sankcijam in sprejemalo tovor s plovil, ki so izvajala nezakonite prenose med plovili pod sankcijami. Ta plovila so izvajala tudi zavajajoče prakse v pomorskem prometu, ki so ogrožale zakonito pomorsko trgovino, je sporočil State Department.
