Trump med najbolj varovanimi – in največjimi tarčami

Donald Trump je bil med svojo predsedniško kampanjo in predsedovanjem Združenim državam Amerike tarča več poskusov atentata in groženj s smrtjo. Pripravili smo pregled najbolj znanih incidentov. 

Že med prvo predsedniško kampanjo se je Trump soočil z varnostnimi incidenti. Marca 2016 je 22-letnik med shodom v Daytonu v Ohiu prebil policijsko barikado in poskušal vdreti na oder, a mu je dejanje preprečila tajna služba. Moški je bil nato obsojen na leto dni pogojne kazni.

Junija istega leta pa je med govorom v okviru predsedniške kampanje v Las Vegasu napadalec poskušal policistu odvzeti orožje, domnevno z namenom, da bi napadel predsedniškega kandidata Trumpa. 20-letnega Britanca so aretirali in predali ameriški tajni službi, kjer je izrazil željo po umoru Trumpa. Obsodili so ga na 12 mesecev in en dan zapora, po izpustitvi pa so ga deportirali v Združeno kraljestvo. 

V teh letih se je nanizalo še nekaj manj izpostavljenih primerov. Med drugim je med nesrečo viličarja v rafineriji leta 2017 moški priznal, da je nameraval z viličarjem prevrniti predsedniško limuzino. Leta 2018 pa je bil vojni veteran obtožen pošiljanja groženj predsedniku.

Med Trumpovim prvim mandatom je avgusta 2020 Trumpa s tiskovne konference pospremil agent tajne službe. Pozneje se je izkazalo, da so pred ograjo Bele hiše ustrelili oboroženega osumljenca.

Mesec dni pozneje so aretirali Kanadčanko, ki je Trumpu poslala pismo z ricinom, v katerem mu je napisala, naj umakne svojo predsedniško kandidaturo. Leta 2023 je bila obsojena na skoraj 22 let zapora. 

13. julija 2024 je Trump na predvolilnem zborovanju v Pensilvaniji preživel najbolj dramatičen poskus atentata doslej. Napadalec je z ostrostrelske pozicije izstrelil več nabojev, pri čemer je Trumpa ranil v desno uho, enega udeleženca zborovanja ubil, več ljudi pa poškodoval. 

Napad je sprožil val kritik na račun varnostnih služb, saj naj bi šlo za "kaskado preprečljivih napak".

Le dva meseca kasneje, septembra 2024, je bil Trump znova tarča. Med igranjem golfa na Floridi je oborožen moški več ur čakal v zasedi z namenom atentata, a ga je pravočasno opazila tajna služba. Napadalca so pozneje obsodili na dosmrtno zaporno kazen, preiskava pa je razkrila, da je napad načrtoval več mesecev.

Istega leta so oblasti preprečile še več potencialnih napadov – med drugim so aretirali oboroženega moškega v bližini zborovanja v Kaliforniji.

Tudi po ponovni izvolitvi Trump ostaja tarča. Konec marca so ameriški mediji poročali o varnostnem vdoru na Trumpovem posestvu Mar-a-Lago, ko je civilno letalo kršilo območje prepovedi letenja nad posestvom. 

Aprila 2026 pa je med večerjo dopisnikov Bele hiše prišlo do streljanja v bližini prizorišča, kjer je bil predsednik. Napadalca so hitro nevtralizirali, incident pa je povzročil paniko in ponovno odprl razprave o varnosti javnih dogodkov.

Vse te grožnje in poskusi atentata na Trumpa imajo nekaj skupnih značilnosti: večina napadalcev je delovala samostojno, motivi pa so pogosto politični ali ideološki. V zadnjih letih pa so načrti postali bolj premišljeni in logistično zahtevni.

Analitiki opozarjajo, da visoka polarizacija v ameriški družbi povečuje tveganje za politično nasilje.

Kot je Trump sam dejal po zadnjem incidentu, "takšne stvari pridejo z vplivom", hkrati pa poudarja, da ga to ne bo odvrnilo od javnega delovanja.

Za varnost ameriškega predsednika, tudi Donalda Trumpa, v prvi vrsti skrbi ameriška tajna služba (United States Secret Service), ena najbolj izurjenih varnostnih služb na svetu. Okoli predsednika se nenehno giblje več deset agentov, v širšem sistemu – od analitikov do logistike – pa sodeluje več sto ljudi. 

Njegovo varovanje vključuje neprebojna vozila, zaprtje zračnega prostora, predhodne varnostne preglede lokacij in stalno obveščevalno spremljanje groženj. Letni proračun tajne službe presega več milijard dolarjev, pri čemer zaščita predsednika predstavlja enega največjih deležev. Samo varovanje na posameznih večjih potovanjih ali dogodkih lahko stane več milijonov dolarjev, kar kaže, kako kompleksen – in drag – je sodoben predsedniški varnostni aparat.