Maduro in njegova žena sta se izrekla za nedolžna

Madura in njegovo soprogo so zjutraj iz zapora v Brooklynu, ki je gostil že številne znane ameriške in druge zapornike, v spremstvu oboroženih pripadnikov varnostnih sil ZDA prepeljali na sodišče na Manhattnu. Pred sodnikom sta se pojavila ob 12. uri po lokalnem času, ob 18. uri po našem, ko so jima v 40 minutah prebrali obtožnico v štirih točkah.

V ZDA bodo Maduru sodili zaradi obtožb o 'narkoterorizmu', trgovini z drogami in orožjem ter eksplozivnih naprav, kar pa odstavljeni predsednik Venezuele zanika. Obtožbe so spisane na 25 straneh, navaja BBC. Maduro se je po poročanju ameriških medijev že izrekel za nedolžnega v vseh obtožbah, prav tako njegova žena.

V sodni dvorani kamere niso bile dovoljene, ameriški novinarji, ki so bili na sodišču, pa so javili, da je Maduro povedal, da je še vedno predsednik Venezuele in da so ga zajeli na njegovem domu v Caracasu. 

Maduro je najel odvetnika Barryja Joela Pollacka, ki je najbolj znan kot zastopnik ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea. Odvetnik v imenu Madura tokrat ni zahteval varščine, bi pa to lahko storil v prihodnje.

Po poročanju BBC je imela žena Madura Cilia Flores na obrazu več modric, ki jih je, kot trdi njun odvetnik, utrpela, ko so jo zasegle ameriške sile na domu v Venezueli.

Pred sodno dvorano na jugu Manhattana je že od zjutraj dolga kolona ljudi in novinarjev, ki si želijo na sodišče, iz New Yorka poroča naša ameriška dopisnica Tadeja Lampret. Kdaj pa se bo sojenje sploh začelo, še ni znano, morda šele čez leto dni.

Madura in ženo bodo nato odpeljali nazaj v pripor v Brooklyn.

Začasna venezuelska predsednica Delcy Rodriguez je pred tem vodila svojo prvo sejo kabineta, odkar so ZDA v soboto zajele predsednika Nicolasa Madura. Posnetki državne televizije VTV prikazujejo Rodriguezovo, ki sedi za mizo v predsedniški palači skupaj z dvema ključnima Madurovima sodelavcema, obrambnim ministrom Vladimirjem Padrinom in notranjim ministrom Diosdadom Cabellom.

Rodriguez je v nedeljo pridobila tudi podporo vojske, ki je priznala njeno imenovanje in pozvala k mirnemu nadaljevanju življenja.

Rodriguezova je na seji pozvala k uravnoteženemu in spoštljivemu odnosu z ZDA, ki bi moral po njenih besedah temeljiti na spoštovanju suverenosti države in nevmešavanju, poroča Guardian.

Politična tranzicija v Venezueli mora vključevati opozicijska voditelja Edmunda Gonzaleza Urrutio in Marío Corino Machado, je danes sporočila Evropska komisija. V Parizu so medtem zatrdili, da francoski predsednik Emmanuel Macron operacije ZDA ni podpiral, s čimer so pojasnili njegov prvotni sporni odziv.

Na vprašanje o morebitni vlogi lanskoletne Nobelove nagrajenke za mir Machado v novi vladi je Trump odvrnil, da ta v Venezueli ne uživa podpore in da bi jo zato težko vodila. Državni sekretar Marco Rubio je medtem dejal, da Machado občuduje, a prav tako ni omenil možnosti, da bi ona ali kandidat njene stranke na venezuelskih predsedniških volitvah leta 2024 Urrutia postala začasna voditelja.

V Parizu so medtem danes zatrdili, da Macron ameriškega posredovanja v Venezueli in zajetja Madura ne podpira. "Zagovarjamo mednarodno pravo in svobodo narodov. Uporabljene metode ne podpiramo niti ne odobravamo," je povedala tiskovna predstavnica francoske vlade Maud Bregeon.

S tem so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pojasnili prvotni odziv francoskega predsednika na ameriško posredovanje, ko je dejal, da se lahko Venezuelci le veselijo strmoglavljenja Madura.

Izjava je namreč v Franciji naletela na kritičen odziv, zlasti na levi strani političnega spektra, bila pa je tudi v nasprotju z odzivom zunanjega ministra Jeana-Noela Barrota, ki je ameriško posredovanje obsodil kot kršitev mednarodnega prava.

Ameriški predsednik Donald Trump je medtem v pogovoru z novinarji na Air Force One dejal, da "ZDA nadzorujejo Venezuelo". "Ne sprašujte, kdo je na oblasti, ker vam bom dal zelo kontroverzen odgovor," je sprva dejal, nato pa dodal: "To pomeni, da smo mi na oblasti".

Ob tem je zagrozil Rodriguezovi, da bi lahko plačala še "višjo ceno" kot Maduro, če ne bo storila, "kar je prav". Ob tem je poudaril, da so ZDA pripravljene sodelovati z Venezuelo, dokler bodo izpolnjeni ameriški cilji, zlasti odprtje venezuelskih naftnih rezerv za ameriške naložbe.

Trump ob tem ne izključuje še enega vojaškega posredovanja, če trenutna venezuelska vlada ne bo sodelovala z njimi. Na vprašanje, ali je bila ameriška operacija povezana z nafto ali s spremembo režima, je Trump odgovoril: "Gre za mir na Zemlji".

Švicarska vlada je sporočila, da so zamrznili vse premoženje Madura in oseb, povezanih z njim. Namen te odločitve je, da preprečijo izvoz premoženja iz Švice, če bodo sodni postopki pokazali, da je bilo premoženje pridobljeno nezakonito, bodo premoženje skušali vrniti venezuelskemu ljudstvu, poroča BBC.

Trump je po vojaški operaciji v Venezueli v nedeljo zagrozil tudi Kolumbiji. Njenega predsednika Gustava Petra je označil za "bolnika", vojaškega posredovanja pa ni izključil, češ da mu to "zveni v redu". Glede Kube je medtem izrazil prepričanje, da bo "padla" sama od sebe.

"Kolumbija je tudi zelo bolna, vodi pa jo bolnik, ki rad prideluje kokain in ga prodaja ZDA, ampak tega ne bo počel dolgo," je Trump dejal novinarjem na krovu predsedniškega letala Air Force One.

Na vprašanje, ali se bo tudi proti Kolumbiji odvila vojaška operacija, je po poročanju tujih tiskovnih agencij odvrnil: "Meni zveni v redu."

Kolumbijski predsednik Petro je v nedeljo zavrnil Trumpove obtožbe o preprodaji drog in grožnje Kolumbiji. Dejal je, da se njegovo ime ne pojavlja v sodnih evidencah, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Nehajte me obrekovati, gospod Trump. Tako se ne grozi latinskoameriškemu predsedniku, ki je izšel iz oboroženega boja in nato iz boja kolumbijskega ljudstva za mir," je napisal na družbenem omrežju X. Že pred tem je ostro kritiziral vojaško akcijo v Venezueli in ZDA obtožil ugrabitve Madura brez pravne podlage.

V kasnejši objavi na X je dodal, da se "prijatelji ne bombardirajo". Kolumbijsko zunanje ministrstvo je medtem grožnje ameriškega predsednika označilo za "nesprejemljivo vmešavanje" in zahtevalo spoštovanje.

Kolumbija, soseda Venezuele, velja za pomembno proizvodno območje kokaina. Je tudi ključna vojaška in gospodarska zaveznica ZDA v regiji, a so odnosi med državama v zadnjem času napeti. Od Trumpove vrnitve v Belo hišo se voditelja redno zapletata v konflikte zaradi vprašanj o carinah in migracijski politiki.

Glede Kube je medtem Trump menil, da ameriško posredovanje verjetno ne bo potrebno. "Kuba je na tem, da pade," je dejal novinarjem in dodal, da bo težko zdržala brez venezuelske nafte. "Ne zdi se mi, da bo potrebno kakršnokoli ukrepanje. Videti je, da pada," je dodal.

Povedal je še, da je bilo v okviru sobotne operacije ubitih večje število Madurovih kubanskih varnostnikov. "Veste, včeraj je bilo ubitih veliko Kubancev," je v nedeljo dejal novinarjem.

Kubanska vlada je v nedeljo sporočila, da je bilo med ameriškimi vojaškimi napadi v Venezueli skupno ubitih 32 pripadnikov kubanskih varnostnih sil, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Poleg Kolumbije in Kube je Trump omenil tudi Mehiko, ki da ji je že večkrat ponudil pomoč ameriških vojakov v boju proti trgovcem z mamili, kar pa da je predsednica Claudia Sheinbaum zavrnila.

"Nekaj moramo ukreniti glede Mehike. Mehiko je treba organizirati, ker se droge k nam stekajo iz Mehike," je dejal po poročanju španske tiskovne agencije EFE. Pri tem je sicer Sheinbaum opisal kot "čudovito osebo", ki pa da se "malo boji kartelov, ki nadzorujejo Mehiko".

Govoril je tudi o dominaciji ZDA na zahodni polobli, pri čemer je omenil Monroejevo doktrino iz leta 1823, ki upravičuje ameriška vojaška posredovanja v Latinski Ameriki. "Ameriška prevlada na zahodni polobli ne bo nikoli več pod vprašajem," je zatrdil.

Na te besede se je danes odzvala Sheinbaum, ki je poudarila, da Ameriki - torej Severna in Južna - ne pripadata nobeni doktrini ali velesili. "Ameriški kontinent pripada narodom vseh držav, ki ga sestavljajo," je dodala.

Madžarski premier Viktor Orban je dejal, da je leto 2025 prineslo konec obdobja liberalnega svetovnega reda in začetek "obdobja narodov". Med glavnimi izzivi Evrope in Madžarske je naštel energetsko suverenost, politiko vojne ali miru, migracije in gospodarski razvoj. Pri tem je znova ostro kritiziral EU in pohvalil operacijo ZDA v Venezueli.

Orban je na prvi letošnji novinarski konferenci v Budimpešti predstavil stališča svoje vlade do ključnih globalnih, domačih in gospodarskih izzivov, izhaja iz zapisa na uradni spletni strani vlade in poročanja madžarske tiskovne agencije MTI.

Po njegovih besedah je "vsem postalo jasno, da je preteklo leto prineslo konec določenega obdobja v mednarodni politiki".

Vrnitev predsednika ZDA Donalda Trumpa na položaj je "zadala smrtni udarec obdobju liberalnega svetovnega reda, katerega pravila niso več veljavna", je menil Orban. Dodal je, da gre za začetek "dobe narodov", Madžarska pa je ena od redkih držav, ki so se že prilagodile novemu svetovnemu redu.

V tej luči je omenil tudi vojaško operacijo ZDA v Venezueli, kjer so brez vednosti ali odobritve kongresa in mednarodnih institucij zajeli predsednika Nicolasa Madura. Orban to vidi kot "nov jezik (...), ki ga bo svet govoril v prihodnosti".

ZDA bodo po posredovanju v Venezueli obvladovale velik delež svetovnih zalog surove nafte, kar bo po oceni madžarskega premierja privedlo do padca cen. "Vidim resno možnost za oblikovanje ugodnejše energetske situacije za Madžarsko, kar je dobra novica," je dejal.

Med izzivi za prihodnost je sicer naštel energetsko varnost v povezavi z nacionalno suverenostjo, politiko vojne ali miru, migracije in gospodarski razvoj.

Kot najpomembnejše vprašanje za Evropo je omenil "izbiro med vojno in mirom" v kontekstu vojne v Ukrajini. Napovedal je, da Madžarska ne bo podprla prizadevanj Bruslja za "evropsko vojno gospodarstvo", saj takšen pristop ne služi miru niti interesom držav članic.

V luči parlamentarnih volitev, ki bodo na Madžarskem potekale aprila, je izpostavil izbiro "med bruseljskim in madžarskim pristopom". Prvi po njegovih besedah vodi v smer vojne in varčevanja, drugi pa v smer miru in razvoja.

"Za razvoj potrebujemo denar, ki ga madžarska vlada ne bo dala Ukrajini," je dejal Orban in poudaril, da njegova država ne bo sodelovala v kakršni koli obliki financiranja nakupov orožja ali druge vojaške pomoči svoji vzhodni sosedi.

Zavzel se je še za energetsko varnost, ki po njegovem prinaša tudi nacionalno suverenost, ter znova izrazil ostro nasprotovanje politiki EU na področju migracij. Madžarska po njegovih besedah ne bo sprejela niti enega migranta in ne bo spremenila svojih stališč.

Madžarska vlada pod vodstvom Orbana, ki je na položaju od leta 2010, je že leta v sporu z Brusljem in se stalno upira ukrepom, kot so zagotavljanje podpore Ukrajini, sankcije proti Rusiji, prepoved uvoza ruskih energentov v EU in evropski pakt o migracijah in azilu.