Tujina

Izrael: Zadeli smo več kot 200 ciljev. IRGC: Zaloge raket so nedotaknjene

Wahington, 15. 03. 2026 07.27 pred 11 dnevi 8 min branja 0

Teheran po dveh tednih spopadov

Iran "ne vidi razloga za pogajanja" z ZDA, je dejal iranski zunanji minister Abas Aragči, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump v soboto izjavil, da želi Teheran doseči dogovor o koncu vojne. Kot je Aragči dejal po poročanju BBC, Teheran nikoli ni zahteval premirja in ni zahteval niti pogajanj. Trump je sicer dejal še, da so ZDA popolnoma uničile otok Harg – ključno središče za iranski izvoz nafte – in dodal, da ga bodo morda še nekajkrat napadli – "samo za zabavo". Izrael je medtem sprožil nove obsežne napade na infrastrukturo na zahodu Irana, kjer naj bi v enem dnevu zadeli več kot 200 ciljev. Iranska revolucionarna garda sicer trdi, da so njihove zaloge novih raket še nedotaknjene.

SPREMLJAJ DOGAJANJE V ŽIVO
21.50

Za danes zaključujemo spremljanje dogajanja na Bližnjem vzhodu

Vojna v regiji vstopa v tretji teden.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
21.23

Nemčija ne bo sodelovala v mednarodni vojaški operaciji za zaščito plovbe skozi Hormuško ožino

"Ali bomo kmalu postali aktiven člen v tem konfliktu? Ne," je dejal zunanji minister Johann Wadephul in dodal, da je stališče Berlina glede tega zelo jasno. Pričakuje pa Nemčija, da jo bosta ZDA in Izrael obveščala o napredku pri uničenju iranskih jedrskih zmogljivosti in zmogljivosti balističnih raket, kar naj bi bil cilj napadov na islamsko državo. Ko bo ta cilj dosežen, je Nemčija po Wadephulovih besedah pripravljena sodelovati v pogajanjih, v katerih vidi edini dolgoročni način za zagotovitev varnega prehoda skozi Hormuško ožino.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
21.13

Iranska revolucionarna garda (IRGC): Zaloge raket so večinoma nedotaknjene

Tiskovni predstavnik skupine je po poročanju SkyNews dejal, da je bila večina raket, ki so jih izstrelili, proizvedenih pred desetletjem. Raket, ki so jih izdelali po 12-dnevni vojni (junija lani, op. a) z Izraelom, še niso uporabili, trdi.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
21.00

Izrael trdi, da je v enem dnevu v Iranu zadel več kot 200 ciljev

Izraelska vojska je v izjavi, ki jo povzemajo pri CNN, sporočila, da so bili med tarčami poveljniški centri, obrambni sistemi ter skladišča in proizvodni obrati orožja. Tiskovni predstavnik vojske Effie Defrin je dodal, da imajo v Iranu še več tisoč tarč, ki jih odkrivajo vsak dan, navaja BBC. "Izraelska vojska bo napadala Iran in Hezbolah, dokler ne odstranimo vseh groženj in dosežemo zastavljenih ciljev."

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
20.58

Telefonski pogovor Trumpa in Starmerja

Keir Starmer, predsednik vlade Združenega kraljestva, je po telefonu govoril s Trumpom. Beseda je tekla o razmerah na Bližnje vzhodu in pomenu ponovnega odprtja Hormuške ožine, poroča SkyNews.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto dejal, da želi Teheran skleniti premirje, vendar pa sam trenutno še ni pripravljen na dogovor o koncu vojne. Zatrdil je, da pogoji za sklenitev premirja še niso izpolnjeni. Del morebitnega dogovora bi sicer morala biti zaveza Irana, da se bo odpovedal vsem jedrskim ambicijam, je dejal.

"Ne vidimo razloga za pogajanja z Američani, ker smo bili sredi pogovorov z njimi, ko so se odločili, da nas napadejo, in to se je zgodilo že drugič," je poudaril Aragči v intervjuju za ameriško televizijo CBS.

"To je vojna, ki sta si jo izbrala predsednik Trump in ZDA, in nadaljevali bomo s samoobrambo," je dejal.

Trump je v soboto pozval države, med njimi Kitajsko, Francijo, Japonsko, Južno Korejo in Veliko Britanijo, naj v Hormuško ožino, preko katere je promet zaradi iranskih groženj in napadov skorajda prekinjen, napotijo svoje vojaške ladje, da je Iran ne bo več ogrožal in bo varna za plovbo. V intervjuju je povedal, da se je več držav zavezalo, da bodo pomagale pri zavarovanju Hormuške ožine, ni pa jih želel imenovati, poroča BBC.

Povedal je še, da so ZDA "popolnoma uničile" otok Harg – ključno središče za iranski izvoz nafte – vendar je dodal, da "ga bomo morda še nekajkrat napadli – samo za zabavo".

Naraščajoče cene nafte ga ne skrbijo. "Toliko je nafte, plina – toliko je vsega zunaj, ampak veste, malo se je zamašilo. Kmalu se bo odmašilo," je dejal.

Spraševal se je tudi o usodi novega iranskega vrhovnega voditelja Modžtabe Hameneja, sina ubitega nekdanjega iranskega voditelja, ajatole Alija Hameneja.

"Ne vem, ali je sploh živ. Zaenkrat ga še nihče ni uspel pokazati," je dejal Trump. Hamenej je namreč svojo prvo izjavo v četrtek podal v pisni obliki in ne pred kamero.

"Slišim, da ni živ, in če je, bi moral storiti nekaj zelo pametnega za svojo državo, in to je predaja," je še dodal Trump.

V pogovoru za NBC je ameriški predsednik tudi zavrnil ponudbo Kijeva za pomoč v boju proti iranskim brezpilotnim letalnikom, češ da je "zadnja oseba, od katere potrebujemo pomoč, (ukrajinski predsednik Volodimir) Zelenski". Ob tem je Zelenskega ponovno obtožil, da je večja ovira za konec vojne v Ukrajini kot ruski predsednik Vladimir Putin. "Z Zelenskim je veliko težje skleniti dogovor," je dejal.

Iran, Izrael in ZDA sicer vstopajo v tretji teden konflikta, razmere pa se še naprej zaostrujejo.

Donald Trump
Donald Trump
FOTO: AP

Izraelska vojska je v nedeljski izjavi, ki jo povzemajo pri CNN, sporočila, da so v enem dnevu v Iranu zadeli 200 tarč,med njimi naj bi bili poveljniški centri, obrambni sistemi ter skladišča in proizvodni obrati orožja. Tiskovni predstavnik vojske Effie Defrin je dodal, da imajo v Iranu še več tisoč tarč, ki jih odkrivajo vsak dan, navaja BBC. "Izraelska vojska bo napadala Iran in Hezbolah, dokler ne odstranimo vseh groženj in dosežemo zastavljenih ciljev."

Medtem Iranska revolucionarna garda (IRGC) zagotavlja, da so njihove zaloge raket po dveh tednih vojne ostale še nedotaknjene. Tiskovni predstavnik skupine je po poročanju SkyNews dejal, da je bila večina raket, ki so jih doslej izstrelili, proizvedenih pred desetletjem. Raket, ki so jih izdelali po 12-dnevni vojni junija lani še niso uporabili, trdi.

Izrael začel nove obsežne napade na zahodu Irana

Izraelska vojska je sicer danes sporočila, da je sprožila nove obsežne napade na infrastrukturo na zahodu Irana. Ob tem je poročala o več raketnih napadih iz Irana minulo noč in danes zjutraj. "Pred kratkim smo začeli obsežen val napadov na infrastrukturo iranskega terorističnega režima na zahodu Irana," so sporočili.

Ob tem so navedli, da je bil sever Izraela znova tarča napadov iz Irana in Libanona. Po poročanju izraelskega portala Ynet je bilo proti severu Izraela izstreljenih deset raket. Nekatere je prestregel izraelski obrambni sistem, ostale naj bi padle na prostem.

Od 28. februarja, ko so ZDA in Izrael napadli Iran, je izraelska vojska že poročala o uničenju več raketnih izstreljevalnikov in druge vojaške infrastrukture v zahodnem Iranu. Teheran odgovarja na ameriško-izraelsko ofenzivo z napadi na Izrael in zalivske države.

Izraelski napadi proti ciljem v Libanonu
Izraelski napadi proti ciljem v Libanonu
FOTO: Profimedia

Iranska revolucionarna garda pa je danes izrecno zagrozila izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju s smrtjo. "Če je ta kriminalec, ki ubija otroke, živ, ga bomo še naprej z vso silo zasledovali in ubili," je zapisala v izjavi, ki sta jo objavili iranski tiskovni agenciji Fars in IRNA.

Irak je opozoril, da napadi z droni v bližini letališča v Bagdadu ogrožajo varnost bližnjega zapora, v katerem se nahajajo domnevni člani teroristične skupine Islamska država. Te so ZDA nedavno pripeljale tja iz Sirije.

V Libanonu štiri smrtne žrtve

Izrael se vzporedno z zračno ofenzivo proti Iranu, ki jo je z ZDA začel pred več kot dvema tednoma, spopada s proiranskim šiitskim gibanjem v Libanonu. Najnovejše napade na cilje v Libanonu je izraelska vojska sprožila 2. marca, potem ko je Hezbolah z napadi na Izrael odgovoril na smrt iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja, ki je bil ubit v izraelsko-ameriških napadih na Iran.

Libanonska državna tiskovna agencija NNA je danes poročala, da je izraelska vojska zadela "stanovanje v stanovanjski stavbi" na severu obalnega mesta Sidon ter pri tem ubila eno osebo in sprožila požar. V vasi Al Katrani jugovzhodno od Sidona so bile v nočnem izraelskem napadu ubite tri osebe, je sporočilo libanonsko ministrstvo za zdravje.

Izraelska vojska je v današnjem sporočilu zapisala, da je napadla "več Hezbolahovih izstrelišč" v Al Katraniju, kjer naj bi se oborožena skupina pripravljala na izstrelitev raket. Sporočila je tudi, da je uničila "poveljniške centre" Hezbolahove elitne enote Radvan v Bejrutu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ponudil, da bi pogajanja gostil Pariz. Po njegovih besedah je treba storiti vse, da Libanon ne zaide v kaos.

Hezbolah je medtem sporočil, da napada več položajev izraelske vojske v vaseh v bližini meje.

Po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje je v izraelskih zračnih napadih v Libanonu od 2. marca umrlo 826 ljudi.

Libanonski predsednik Joseph Aoun je predlagal pogajanja z Izraelom. Libanonski uradnik je za AFP v soboto povedal, da država sestavlja delegacijo za ta pogajanja, a zaenkrat še ni znan program, časovnica ali lokacija teh pogovorov. Izraelski zunanji minister Gideon Sar je danes na vprašanje o tem povedal, da Izrael ne načrtuje neposrednih pogajanj z Libanonom.

Iran z novimi napadi na Izrael in zalivske države

Iran je medtem davi sprožil nov raketni napad na Izrael. Izraelska vojska je sporočila, da obrambni sistemi za prestrezanje delujejo, prebivalcem prizadetih območij pa so na mobilne telefone poslali opozorila s pozivi, naj se zatečejo v zaklonišča in tam ostanejo do nadaljnjega, poroča BBC.

Raketne napade, ki so v zadnjih urah zadeli različne dele Izraela, je po poročanju izraelskih medijev sprožil tako Iran kot proiransko šiitsko gibanje Hezbolah v Libanonu. Zaenkrat ni poročil o morebitnih smrtnih žrtvah, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

O novih iranskih napadih z raketami in brezpilotnimi letali poročajo tudi iz več zalivskih držav, med njimi iz Savdske Arabije, Kuvajta, Združenih arabskih emiratov in Katarja.

ZDA so svojemu diplomatskemu osebju v Omanu naročile, naj zaradi varnostnih tveganj zapustijo državo. Oman je zaradi vloge mediatorja v ameriških pogajanjih o iranskem jedrskem programu sprva veljal za relativno varno državo tudi po izbruhu konflikta v Iranu, vendar pa je tudi sam postal tarča iranskih dronov. V minulem tednu sta bili v regiji Sohar ubiti dve osebi.

Združeni arabski emirati (ZAE) so ponoči sporočili, da se njihovi sistemi zračne obrambe odzivajo na napade raket in brezpilotnih letal iz Irana. Pred tem je v soboto v pristanišču Fudžaira na vzhodni obali ZAE, kjer se nahaja izvozni terminal za nafto, po napadu iranskih brezpilotnih letalnikov izbruhnil požar.

Prestreženi iranski izstrelki nad Tel Avivom
Prestreženi iranski izstrelki nad Tel Avivom
FOTO: AP

Savdsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ponoči na območju regije Al Hardž sestrelili šest iranski balističnih raket. Pred tem so v soboto prestregli tudi več brezpilotnih letalnikov, predvsem na vzhodu države. V Al Hardžu se nahaja letalska baza, ki jo uporablja tudi ameriška vojska in je bila od začetka vojne večkrat tarča iranskih napadov.

Kuvajtski organ za civilno letalstvo je sporočil, da je bilo mednarodno letališče ponoči tarča več napadov z brezpilotnimi letali, pri čemer je bil poškodovan radarski sistem. Dve brezpilotni letali sta ciljali letalsko bazo v Kuvajtu, v kateri je ameriško vojaško osebje, je sporočilo obrambno ministrstvo.

Eksplozije so davi odjeknile tudi nad prestolnico Bahrajna, Manamo. Bahrajn je sporočil, da je od začetka iranskih napadov prestregel 125 raket in 203 brezpilotne letalnike, v katerih sta umrli dve osebi, poroča AFP.

V raketnem napadu na tovarno v mestu Isfahan na zahodu Irana je bilo v soboto zvečer ubitih najmanj 15 ljudi, je poročala tiskovna agencija Reuters, ki se sklicuje na poročila lokalnih medijev. V času napada so bili v tovarni, ki proizvaja radiatorje in hladilnike, delavci, je poročala iranska uradna tiskovna agencija Fars.

Teheran po dveh tednih spopadov
Teheran po dveh tednih spopadov
FOTO: AP

Švica zavrnila prelet dveh ameriških vojaških letal

Švica je zavrnila dve ameriški prošnji za prelet vojaških letal v operacijah, povezanih z vojno proti Iranu, je v soboto sporočila zvezna vlada. "Skupaj sta bili zavrnjeni dve prošnji, povezani z vojno v Iranu, odobreni pa so bili vzdrževalni let in dve prošnji za transportna letala."

Švicarske oblasti so se pri tem sklicevale na zakone o nevtralnosti države, ki prepovedujejo prelete strani, vpletenih v konflikt, v vojaške namene. Dovoljeni ostajajo leti za humanitarne ali medicinske namene, vključno s prevozom ranjenih, in leti, ki niso povezani s konfliktom, je še sporočila švicarska vlada.

Kot je znano, je Trump na začetku ameriško-izraelskih napadov na Iran ostro kritiziral Veliko Britanijo, ker je oklevala z uporabo svojih oporišč ameriškim silam, kasneje pa je Španiji zagrozil s trgovinskimi ukrepi, ker je to zavrnila.

Švica je sicer pred dnevi sporočila, da je zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in vse večjih varnostnih tveganj začasno zaprla svoje veleposlaništvo v Teheranu, da pa bo še naprej omogočala komunikacijo med Iranom in ZDA. Državi nimata diplomatskih odnosov, pri ohranjanju osnovnih diplomatskih stikov med njima pa ima nevtralna Švica že desetletja ključno vlogo.

  • 00
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
ISSN 15813711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 1615