Trump Moskvi odpravil sankcije z namenom, da ostanejo pri pogajanjih

"Trenutno se pogajam o miru v vojni med Rusijo in Ukrajino," je Trump zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social. Dodal je, da ne želi "storiti ničesar, kar bi Rusijo nespametno odvrnilo od pogajalske mize".

Trump je namreč Rusijo izvzel iz obsežnih gospodarskih kazni, ki jih je predpisal ameriški kongres. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je pozneje v intervjuju za oddajo Meet the Press na televiziji NBC News dejal, da bi bila odločitev ZDA, da se postavijo na rusko stran, "zgodovinska napaka".

V Kijevu se namreč krepijo bojazni, da bi država lahko izgubila ključno podporo ZDA, medtem ko se pripravlja na še eno zimo pod nenehnimi ruskimi napadi.

Ruski odposlanec Kiril Dmitrijev se je na Trumpovo odločitev odzval z besedami, da gre za "pomemben in zares zgodovinski trenutek". Povedal je, da bi sankcije, ki jih je septembra sprejel ameriški kongres, predsednik ZDA pa jih je podpisal v zakon, povzročile "resno škodo" ameriškemu in svetovnemu trgu.

Trump je v objavi na družbenem omrežju Truth Social zapisal tudi, da si Zelenski "ne želi končati te vojne in si tega verjetno nikoli ni niti želel". Dodal je, da bi lahko ukrajinski predsednik "pred dvema letoma dosegel boljši dogovor, kot ga lahko zdaj". Zelenski pa sicer trdi, da si prizadeva za končanje spopadov, večkrat je poudaril, da je ruski predsednik Vladimir Putin tisti, ki ne želi miru.

Kljub mednarodnim sankcijam Rusiji še vedno uspeva izvažati nafto, predvsem na Kitajsko in v Indijo, pogosto po precej ugodnih cenah, piše BBC. Po podatkih raziskovalnega inštituta Centre for Research on Energy and Clean Air (CREA) Kitajska odkupi približno polovico ruskega izvoza surove nafte, Indija pa predstavlja okoli 37 odstotkov.

Zelenski se že dlje časa zavzema za stroge sankcije, s katerimi bi omejili finančna sredstva, ki jih Rusija lahko namenja vojnim prizadevanjem. Po zadnji potezi ZDA pa je dejal, da meni, da bo Trumpova administracija odpravila še več sankcij proti Rusiji.

Ukrajina in njene evropske zaveznice so kritizirale Trumpove načrte za uvoz ruskega dizelskega goriva, s katerim želi znižati cene energentov v ZDA. Te so namreč med vojno z Iranom močno poskočile. Po besedah Zelenskega bi takšen dogovor pomenil, da ZDA finančno podpirajo ruska vojna prizadevanja.

Ukrajina kljub Trumpovemu pozivu nadaljuje napade na velike razdalje globoko na ruskem ozemlju. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je v noči na nedeljo nad različnimi deli države sestrelilo 1015 ukrajinskih dronov.

Po navedbah ruskih oblasti je bil ena od tarč tudi naftni terminal v Sankt Peterburgu, ki lahko letno pretovori do 12,5 milijona ton nafte. Ukrajinsko podjetje Fire Point, ki izdeluje drone, uporabljene v napadu, je sporočilo, da je po napadu na območju terminala izbruhnil požar.

Po navedbah ruske distribucijske družbe Ozon je bil napaden tudi logistični center v Sankt Peterburgu, prav tako pa podatkovni center ruskega družbenega omrežja VKontakte. V napadih je po navedbah lokalnih oblasti ena oseba umrla, pet pa je bilo ranjenih. Poškodovane so bile tudi stanovanjske hiše.

Rusija je v noči na ponedeljek napadla Kijev z balističnimi raketami in droni, piše AP News. Po navedbah lokalnih oblasti je ena oseba umrla, osem pa je bilo ranjenih. Napadi so poškodovali tudi stavbe in infrastrukturo v treh mestnih okrožjih.

Ukrajinske zračne sile so sporočile, da je Rusija ponoči izvedla obsežen zračni napad z balističnimi in manevrirnimi raketami ter 269 droni. Ukrajinska zračna obramba je uničila ali onesposobila 243 dronov in štiri rakete, so navedli. Zadetke so zabeležili na 25 lokacijah, na osmih lokacijah pa so padli ostanki sestreljenih ciljev, so še dodali.

Med zadetimi cilji v Kijevu so podatkovni center, logistično središče podjetja Fire Point, kjer hranijo sestavne dele za drone in manevrirne rakete Flamingo, industrijski obrat za proizvodnjo sestavnih delov za drone ter lokomotivski depo, v katerem hranijo rakete.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so v regiji Kijev zadeli tudi tovarno, ki naj bi proizvajala polimerne materiale za vojaško-industrijski kompleks.

Ruske sile so na morju napadle tudi tovorno ladjo za prevoz razsutega tovora, ki je bila približno 130 kilometrov jugozahodno od pristanišča Odesa. Po navedbah ruskega ministrstva naj bi prevažala vojaški tovor in blago z dvojno rabo, torej takšno, ki se lahko uporablja tako v civilne kot vojaške namene.

V kijevskem okrožju Desnjanski je bil v napadu poškodovan zasebni zdravstveni center, prav tako ena od mestnih postaj podzemne železnice, je na družbenem omrežju Telegram sporočila mestna vojaška uprava.

V okrožju Dniprovski so bili zaradi padca ostankov sestreljenih ciljev na odprtih površinah poškodovani izobraževalni ustanovi in športni objekt. Ostanki so padli tudi na nestanovanjske stavbe.

V okrožju Solomjanski je v tretjem nadstropju zdravstvene ustanove, ki se nahaja v 25-nadstropni stanovanjski stavbi, izbruhnil požar. Gasilci in druge intervencijske službe so požar pogasili, je sporočila mestna vojaška uprava.

Napad je poškodoval tudi okna na bližnjih stavbah in v nakupovalnem središču.