Trump dovolil Ukrajini izdelavo raket patriot za zračno obrambo

"Ena od stvari, o katerih bomo govorili je, da vam bomo podelili licenco za izdelavo raket patriot. To je precej kul, kajne? Tako da se ne boste mogli pritoževati, da vam jih ne dajemo dovolj," je ameriški predsednik Donald Trump povedal ukrajinskemu kolegu Volodimirju Zelenskemu. Dodal je, da o tem sicer še niso obvestili podjetja, a da se bo "to uredilo".

Ukrajina je ZDA za izdelavo raket patriot zaprosila zaradi težav pri sestreljevanju ruskih balističnih raket, saj ji zmanjkuje zalog. Trump meni, da bo Ukrajina rakete patriot izdelala "precej hitro".

"Pravzaprav je zelo zapleteno, toda (...) boste to hitro razvozlali. Večina držav tega ne bi zmogla, nima ustreznih kadrov. Imate zelo sposobne ljudi. Mislim, da bomo sklenili ta dogovor," je dodal Trump.

Kljub silovitemu ruskemu obstreljevanju Kijeva v zadnjih dneh, se Ukrajina odziva s stabilizacijo frontne črte in napadi globoko v ozemlje Rusije. Po navedbah Trumpa bi lahko ti napadi pomagali končati vojno. "Je zaostrovanje, a je hkrati zaostrovanje, ki lahko pripomore h koncu," je dejal.

Ponovno je izrazil prepričanje, da tako Zelenski kot ruski predsednik Vladimir Putin želita skleniti dogovor in ustaviti spopade. "To bi morala biti dobra kombinacija," je dodal.

Voditelji članic Nata, vključno z ZDA, so v Ankari ponovno potrdili svojo "neomajno zavezanost" klavzuli o medsebojni pomoči, ki je zapisana v 5. členu pogodbe o vojaškem zavezništvu. "Napad na enega je napad na vse," so zapisali v skupni izjavi. Ob tem so se zavezali, da bodo Ukrajini letos in prihodnje leto zagotovili skupno 140 milijard evrov vojaške pomoči.

"Ukrajina prispeva k transatlantski varnosti, zavezniki pa smo enotni v naši neomajni podpori Ukrajini pri branjenju njene svobode, suverenosti in ozemeljske celovitosti," še piše v skupni izjavi. Zato se zavezujejo, da bodo Kijevu za leto 2026 zagotovili 70 milijard evrov za vojaško opremo, pomoč in usposabljanje. Enako raven podpore bodo zagotovili tudi za leto 2027.

Pomoč naj bi zagotovile predvsem evropske članice Nata in Kanada, saj so ZDA pod predsednikom Trumpom močno zmanjšale finančno podporo Kijevu. Financiranje naj bi sicer vključevalo posojilo EU za podporo ukrajinskim oboroženim silam v višini 60 milijard evrov za obdobje 2026-2027. To pomeni, da bi morale članice Nata letno pokriti po približno 40 milijard evrov iz svojih nacionalnih proračunov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Kot še piše v skupni izjavi, so evropske članice in Kanada lani povečale svoje naložbe v ključne obrambne potrebe za več kot 139 milijard dolarjev. Zdaj so v Ankari napovedale več kot 50 milijard dolarjev novih naložb. Hkrati so se zavezale k razširitvi proizvodne zmogljivosti in sodelovanju z industrijo za pospešitev inovacij.

"Gradimo prihodnost: močnejšo Evropo v okviru močnejšega Nata," so še zapisali. Dodali so, da evropski zavezniki in Kanada v sodelovanju z ZDA zdaj prevzemajo večjo odgovornost za obrambo zveze.

Voditelji članic Nata so na vrhu v Ankari sicer razpravljali še o širšem varnostnem okolju v svetu. Ob tem so ponovno poudarili stališče, da Iran nikoli ne sme imeti jedrskega orožja, Teheran pa so pozvali, naj v celoti spoštuje svobodo plovbe v Hormuški ožini.

Voditelji članic zveze Nato so danes v Ankari zaključili zelo uspešen vrh, je po koncu zasedanja ocenil ameriški predsednik Trump. "V dvorani je vladala izjemna ljubezen," je povedal in s tem umiril ostro retoriko v odnosu do drugih članic, do katerih je bil pred vrhom kritičen.

"Pravzaprav je bilo čudovito. Enotnost v dvorani je bila izjemna," je o vzdušju na danes končanem dvodnevnem vrhu voditeljev članic zavezništva povedal ameriški predsednik. Med voditelji je vladala ljubezen, je dejal in vrh ocenil kot izjemno uspešnega.

Ljubezen do ZDA je bilo po njegovih besedah med drugim čutiti v razpravi o zvišanju proračunskih izdatkov članic za obrambo in varnost na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kot so se dogovorile lani na vrhu v Haagu.

"Vse članice sem pozval, naj pospešijo svoje načrte, da bi čim prej dosegle ta cilj," je povedal. Izrazil je prepričanje, da bodo vse zvišale izdatke na dogovorjeno raven.

Ob tem je umiril ostro retoriko v odnosu do drugih članic, do katerih je bil pred vrhom kritičen, ker mu niso nudile podpore v vojni proti Iranu. Pri tem je v dopoldanski izjavi izpostavil Španijo, ki ji je zagrozil tudi s prekinitvijo trgovinskih odnosov, Italijo, Združeno kraljestvo, Nemčijo in Francijo.

Glede Španije je po koncu vrha dejal, da "se je obnašala zelo slabo", glede drugih držav pa je menil, da so imele le slab trenutek.

Enotnost zaveznic so po vrhu izpostavljali tudi generalni sekretar zavezništva Mark Rutte in voditelji držav, vključno z odhajajočim britanskim premierjem Keirom Starmerjem, ki je dejal, da je Nato zdaj močnejši in enotnejši.

Vrh zveze Nato v Ankari je zaznamoval izjemen občutek enotnosti, je ob današnjem koncu zasedanja zavezništva sporočil generalni sekretar Nata Rutte. Ob tem je poudaril, da v zavezništvu naraščajo naložbe za obrambo, medtem ko evropske zaveznice in Kanada prevzemajo večjo odgovornost za obrambo Nata.

"V zavezništvu naraščajo naložbe za obrambo, uvajajo se nove zmogljivosti, industrija povečuje proizvodnjo ter evropske zaveznice in Kanada prevzemajo večjo odgovornost za našo skupno varnost. Vse to predstavlja temelje za močnejši, pravičnejši in zmogljivejši Nato," je na novinarski konferenci po koncu vrha dejal Rutte.

Rutte je po koncu vrha vztrajal, da je zasedanje zaznamovala stopnja enotnosti, kakršne v "nedavni zgodovini" še ni bilo.

"Vsi smo čutili, da je zavezništvo bolj enotno kot kdaj koli prej. Predvsem zato, ker si včasih dovolimo, da se ne strinjamo, nato pa se združimo. Zaveznice še naprej povečujejo tako temeljne izdatke za obrambo kot širše naložbe, ki krepijo našo varnost," je še poudaril generalni sekretar.

Obenem je Rutte napovedal, da zaveznice delajo tudi "zgodovinski korak k izboljšanju Natove dobavne verige goriva", pri čemer bodo zaveznice v posodobitev infrastrukture za skladiščenje in distribucijo goriva ter v podporo novim objektom, vključno s cevovodi proti vzhodnemu delu zavezništva, vložile 27 milijard evrov.

"Španija je izgubljen primer. Ne želimo več nobene trgovine s Španijo," je ob začetku dvostranskega srečanja z generalnim sekretarjem Nata Ruttejem dejal predsednik ZDA Trump in zagrozil s takojšnjo prekinitvijo trgovinskih odnosov z Madridom.

Španskim oblastem je očital, da ne prispevajo dovolj k skupni obrambi in da za obrambo ne namenjajo dovolj proračunskih sredstev.

EU bo vedno zagotovila zaščito interesov držav članic, pa je v odziv na Trumpovo napoved prekinitve trgovinskih odnosov s Španijo sporočil predstavnik Evropske komisije Olof Gill. "Pričakujemo, da bodo ZDA spoštovale svoje obveznosti iz sporazuma, tako kot smo mi spoštovali svoje," je dejal, pri čemer se je skliceval na trgovinski sporazum, ki sta ga lani podpisala Bruselj in Washington.

Medtem je španski premier Pedro Sanchez danes dejal, da so odnosi med Španijo in ZDA, kljub Trumpovi najnovejši grožnji, pozitivni. "Odnosi med ZDA in Španijo so zelo dobri, tako na družbenem, kulturnem in gospodarskem kot tudi na političnem področju," je povedal ob koncu vrha zveze Nato v Ankari.

Trump je bil kritičen tudi do drugih največjih evropskih zaveznic, ki ZDA niso želele pomagati v vojni proti Iranu, pri čemer je izpostavil Francijo, Nemčijo, Združeno kraljestvo in Italijo.

"Vprašali smo jih, če se želijo pridružiti, pa so vsi rekli ne," je dejal. Medtem ko evropske zaveznice ZDA niso stale ob strani, so ZDA za njihovo zaščito pred Rusijo v zadnjih letih porabile tisoč milijard dolarjev, je poudaril ameriški predsednik.

Rutte je skušal pomiriti Trumpa in ponovil, da je z evropskih letališč poletelo 5000 letal v podporo ameriški operaciji v Iranu.

Glede naložb v obrambo pa je poudaril, da so evropske zaveznice lani in letos v obrambo glede na leto 2024 vložile dodatnih več kot 250 milijard dolarjev. Tudi Španija je dosegla dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo, je dejal.

"To je vaša zmaga. Brez vas se to ne bi zgodilo," je povedal ameriškemu predsedniku. "Zato ga imam rad," pa je o Rutteju dejal Trump.

Predsednik ZDA je nato kljub temu vztrajal, da je nezadovoljen z Natom, med drugim zaradi ravnanja v zvezi z danskim avtonomnim ozemljem Grenlandijo. To ozemlje ZDA potrebujejo za "zaščito sveta", je izjavil.

Generalni sekretar zavezništva mu je zagotovil, da bo poskrbel za uresničitev njunega januarskega dogovora o okviru pogajanj o Grenlandiji, s katerimi bi si ZDA zagotovile večji vpliv na arktičnem otoku. Danska premierka Mette Frederiksen je sicer danes v Ankari ponovila, da Grenlandija ni naprodaj.

V ospredju vrha zavezništva v turški prestolnici, ki poteka v znamenju napetosti med obema stranema Atlantika, so povečevanje obrambnih izdatkov držav članic, krepitev zmogljivosti obrambne industrije in nadaljnja podpora Ukrajini.