Ameriški CBS, ki se sklicuje na neimenovanega visokega obveščevalca, ter Wall Street Journal poročata, da je ameriški predsednik zadržal začetek napadov na Iran, saj čaka, ali bo Iran pristal na opustitev svojega jedrskega programa. Donald Trump naj bi razmišljal o izvedbi napada na Fordo, podzemni objekt za bogatenje urana v Iranu.
Ko so novinarji Trumpa v sredo vprašali, ali se bodo ZDA pridružile spopadu, jim je odgovoril: "Morda bom to storil, morda pa ne."
Glede na to, da obstaja velika verjetnost, da bodo v bližnji prihodnosti potekala pogajanja z Iranom, bom v naslednjih dveh tednih sprejel odločitev, ali bom šel ali ne," je dejala Karoline Leavitt in dodala, da gre za neposreden Trumpov citat. Pri tem ni neposredno omenila vojne ali napadov na Iran.
Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je sicer v včerajšnjem posnetem govoru zavrnil Trumpove pozive k "brezpogojni predaji". Opozoril je, da bi vsakršna ameriška vojaška intervencija ZDA "drago stala". Trump je nato v odzivu dejal, da mu je zmanjkalo potrpljenja.
Na Trumpove pozive k predaji se je na družbenem omrežju X odzvala tudi iranska misija pri Združenih narodih. "Iran se NE pogaja pod prisilo, NE bo sprejel miru pod prisilo in zagotovo NE z nekdanjim vojnim hujskačem, ki se oklepa svoje pomembnosti," so zapisali. "Edina stvar, ki je bolj zaničevanja vredna od njegovih laži, je njegova strahopetna grožnja, da bo 'odstranil' iranskega vrhovnega voditelja," so še dodali.
Izraelska vojska medtem nadaljuje z napadi na Iran, ta pa je nad Izrael poslal hiperzvočne rakete. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je včeraj dejal, da izraelske sile "napredujejo korak za korakom" in odstranjujejo "grožnje, ki jih predstavljajo iranska jedrska območja in arzenal balističnih raket".
"Nadzorujemo nebo nad Teheranom. Z ogromno silo napadamo režim," je nadaljeval.
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je medtem senatnemu odboru pojasnil, da je Pentagon pripravljen izvršiti vsak Trumpov ukaz. Ameriška vojska sicer zadnje dni povečuje svojo prisotnost na Bližnjem vzhodu.
Kot smo poročali, je v ponedeljek okoli 30 ameriških vojaških letal za prečrpavanje goriva v zraku nenadoma zapustilo vojaške baze v ZDA ter pristalo na evropskih letališčih. Dan kasneje so bila številna med njimi znova v zraku in so nadaljevala svojo pot v smeri Bližnjega vzhoda.
Sestanek z Britanci
Ameriški državni sekretar Marco Rubio se bo danes v Washingtonu srečal z britanskim zunanjim ministrom Davidom Lammyjem, glavna tema pogovora pa bo Iran. Po poročanju BBC ZDA za zdaj še niso uradno zaprosile Veliko Britanijo za uporabo britanskih vojaških oporišč na otočju Diego Garcia ali na Cipru.
Kot pojasnjuje britanski medij, ZDA običajno najprej obvestijo svojega zaveznika, preden izvedejo napade iz teh oporišč. Vir je za BBC povedal, da naj bi v Washingtonu obravnavali vse možnosti, da pa še ni popolnoma jasno, kakšni so nameni ZDA.
Od petkovega prvega izraelskega napada na Iran je tam umrlo že 585 ljudi, pri čemer naj bi bilo 239 civilistov. Iran je v sklopu povračilnih ukrepov na Izrael izstrelil približno 400 raket, pri čemer je bilo ubitih 24 ljudi. Po navedbah izraelskih oblasti so bile vse žrtve civilisti.
