Sekundarne carine bi delovale tako, da bi sankcije uvedle proti kateri koli državi, ki trguje z Rusijo, poročajo ameriški mediji. ZDA bi na primer lahko uvedle 100-odstotne carine na ves uvoz v ZDA od svojih trgovinskih partneric, ki poslujejo z Rusijo. Neposredna ameriška trgovina z blagom z Rusijo je leta 2024 sicer znašala 3,5 milijarde dolarjev, kar je krepko manj kot leta 2023.
100-odstotna carinska stopnja, ki jo je Trump predstavil v ponedeljek, je pravzaprav veliko manjša od tiste, ki jo senat trenutno obravnava v okviru svojega zakona o sankcijah proti Rusiji iz leta 2025. Zakon bi v praksi uvedel carine s 500-odstotno stopnjo in uvedel enake sekundarne carine za vse države, ki kupujejo rusko nafto, uran ali zemeljski plin. Senat bi o tem lahko glasoval konec meseca, je prejšnji teden dejal vodja senatne večine John Thune.
EU bo nadaljevala pogajanja
Medtem v Bruslju nakazujejo, da bodo še naprej poskušali doseči dogovor z ZDA, potem ko je Trump čez vikend zagrozil s 30-odstotnimi carinami na blago iz EU in Mehike. "Nameravam se danes znova pogovoriti s svojimi ameriškimi kolegi," je v ponedeljek dejal komisar za trgovino Maroš Šefčovič, poroča Wall Street Journal.
Trump je nakazal, da bi bil morda odprt za drugačno carinsko stopnjo z nekaterimi trgovinskimi partnerji, ki jim je v preteklem tednu poslal pisma. "Vedno smo odprti za pogovore," je dejal v ponedeljek.
EU je že sporočila, da bo se vzdržala uvedbe povračilnih carin, saj si prizadeva za sklenitev trgovinskega sporazuma. Države članice EU so predhodno odobrile sveženj povračilnih carin, ki bi bile usmerjene na ameriški uvoz v vrednosti 21 milijard evrov (24,55 milijarde dolarjev), in trenutno pripravljajo drugi sklop, ki bi lahko bil usmerjen na blago v vrednosti do dodatnih 95 milijard evrov.
Mnogi sicer domnevajo, da gre pri vsem skupaj zgolj za pogajalsko taktiko Trumpa, ne pa verjeten končni scenarij. Pred tem je grozil z 20-odstotnimi in 50-odstotnimi dajatvami proti EU.
Kitajski izvoz narašča, a pošiljke iz ZDA strmo padajo
Rast kitajskega izvoza se je junija pospešila in presegla tržna pričakovanja, medtem ko se nadaljujejo pogovori med Pekingom in Washingtonom o morebitnem trajnem trgovinskem sporazumu. Pošiljke v tujino so se junija v primerjavi z lanskim letom povečale za 5,8 odstotkov, je v ponedeljek sporočila kitajska generalna carinska uprava, kar je več kot 4,8-odstotno povečanje maja.
"Na splošno je bil izvoz v prvi polovici leta večji, kot je pričakovala večina analitikov, in je prispeval k temu, da je kitajski BDP v prvi polovici leta zlahka presegel zelo slabe napovedi z začetka leta," je v ponedeljek v raziskovalni zapiski zapisala ekonomistka pri ING Lynn Song.
Pošiljke v ZDA so se v primerjavi z lanskim letom sicer zmanjšale za 16,1 odstotka, kar je manj drastičen padec kot 34,5-odstotni padec maja in 21-odstotno zmanjšanje aprila.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.