Za uvedbo carin se je ameriški predsednik odločil z argumentom o zaščiti nacionalne varnosti, je zapisano v izjavi Bele hiše. V njej je pojasnjena 100-odstotna stopnja dajatev na uvoz nekaterih sistemov brezpilotnih letalnikov, vključno s tistimi, ki omogočajo, da vzletna teža preseže 25 kilogramov, in tistimi, ki se jih lahko uporablja v namene nacionalne varnosti, kot so termovizijske kamere in priklopne postaje.
Manjše drone bodo tako denimo doletele 25-odstotne carine.
V izjavi je po navedbah AFP navedeno, da bodo carine "spodbujale povečano domačo proizvodnjo" dronov in njihovih komponent ter zmanjšale odvisnost od tujih dobavnih verig.
Glede na podatke več študij je vodilno podjetje na tem področju kitajski DJI, ustanovljen leta 2006, ki obvladuje več kot dve tretjini svetovnega trga dronov.
Pretekli teden je sicer Kitajska napovedala omejitve izvoza dronov v ZDA in šest podjetij uvrstila na črni seznam kot odgovor na nove ameriške carine, ki jih je Washington uvedel zaradi prisilnega dela in pomislekov glede nacionalne varnosti.
Nove ameriške carine veljajo od 24. julija. Znašajo od 10 do 12,5 odstotka. Za trgovinske partnerice, ki so se zavezale k sprejetju in učinkovitemu izvrševanju prepovedi uvoza blaga, proizvedenega s prisilnim delom - med njimi so Kanada, Združeno kraljestvo in EU - velja 10-odstotna stopnja. Za druge večje partnerice, med njimi Indijo, Japonsko in Kitajsko, pa veljajo 12,5-odstotne carine.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.