Noč na Bližnjem vzhodu je bila nemirna. Iranski konflikt dobiva vse večje regionalne razsežnosti, zdaj se je aktivno vključil tudi Hezbolah. Ta je prvič po intenzivnih izraelskih napadih leta 2024 proti Izraelu izstrelil rakete, potem ko je doslej enostransko upošteval prekinitev ognja. Izrael je odgovoril z napadi na Libanon.
V ameriških in izraelskih napadih na Iran doslej ubitih skoraj 800 ljudi
V ameriških in izraelskih napadih na Iran, ki potekajo od sobote, je bilo doslej v islamski republiki ubitih najmanj 787 ljudi, je danes sporočil Rdeči polmesec v Iranu. Prav tako so bili v napadih zadeti cilji v 153 mestih po vsej državi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Glede na poročila operativnih ekip s terena je v teh napadih žal umrlo 787 naših sodržavljanov," je na spletni strani zapisal iranski Rdeči polmesec. Dodal je, da je bilo od sobote v več kot tisoč napadih zadetih 153 mest in več kot 500 lokacij po vsej državi.
Norveška organizacija za človekove pravice Hengaw je medtem v ponedeljek navedla bistveno višje število žrtev napadov na Iran. Poročala je namreč o več kot 1500 smrtnih žrtvah, pri čemer naj bi bilo 1300 pripadnikov oboroženih sil in okoli 200 civilistov, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Iran evropske države posvaril pred vključitvijo v vojno
Evropske države naj se ne vpletajo v konflikt med Iranom ter ZDA in Izraelom, je danes posvarilo iransko zunanje ministrstvo, ki se je odzvalo na nedeljsko skupno izjavo voditeljev Francije, Nemčije in Velike Britanije. Ti so izrazili pripravljenost braniti svoje interese in zaveznice v Zalivu z "obrambnimi ukrepi" proti Iranu.
Teheran bi vključitev teh držav obravnaval kot "sostorilstvo z agresorji" oziroma kot vojno dejanje proti Iranu, je v odgovoru na vprašanje o skupni izjavi trojice evropskih voditeljev na novinarski konferenci dejal predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve.
- Po napadu na Iran Profimedia
- Po napadu na Iran Profimedia
- Po napadu na Iran Profimedia
Francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz in britanski premier Keir Starmer so v skupni izjavi iranske napade na države v regiji, tudi na države, ki niso sodelovale v sobotnih napadih na tarče v Iranu, označili za nekritične in nesorazmerne. Ocenili so, da je Iran s tem ogrozil tudi njihove vojake in civiliste v regiji.
Napadi na Teheran in Bejrut
- V napadu na Teheran poškodovana tudi bolnišnica Profimedia
- V napadu na Teheran poškodovana tudi bolnišnica Profimedia
- V napadu na Teheran poškodovana tudi bolnišnica Profimedia
Izraelska vojska je potrdila, da je sprožila nove obsežne napade na "vojaške cilje" v Teheranu. Iranski mediji so zatem poročali o bombardiranju iranske prestolnice. Več raket je zadelo predmestje Pardis, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Izraelska vojska je zatem sporočila, da je ponoči izvedla zračne napade na prostore urada iranskega predsednika in stavbo vrhovnega sveta za nacionalno varnost v Teheranu. Iranska vojska je medtem sporočila, da so njene sile danes izvedle napade na izraelske in ameriške vojaške baze v Katarju.
- Napad na Teheran Profimedia
- Napad na Teheran Profimedia
- Napad na Teheran Profimedia
Po navedbah AFP pa je izraelska vojska sporočila, da je kmalu po polnoči po lokalnem času prestregla večje število raket iz Irana, ki so bile usmerjene na različne cilje v Izraelu, med drugim tudi v Jeruzalem.
Izraelski obrambni minister Izrael Kac in premier Benjamin Netanjahu sta izraelski vojski naročila zasedbo dodatnih območij v Libanonu, da bi tako zaščitili obmejne izraelske skupnosti, je sporočil Kac, danes poroča britanski BBC. Oboroženo šiitsko gibanje Hezbolah pa trdi, da je napadlo tri izraelska vojaška oporišča.
Kac in Netanjahu sta pooblastila izraelske obrambne sile, da "napredujejo in zasedejo dodatna strateška območja v Libanonu, da bi preprečili napade na izraelske obmejne skupnosti", je sporočil Kac. Dodal je, da bodo izraelskim obmejnim skupnostim zagotovili obljubljeno pomoč in da izraelska vojska še naprej silovito napada tarče Hezbolaha v Libanonu.
Izraelske enote so že prečkale dele meje z Libanonom, je danes agenciji Reuters povedal neimenovan libanonski uradnik. Po navedbah prič pa se je libanonska vojska umaknila z vsaj sedmih točk vzdolž meje.
"Izraelske zračne sile so sprožile ciljno usmerjene napade na vojaške objekte iranskega terorističnega režima in teroristične organizacije Hezbolah," je pred tem sporočila izraelska vojska. Ta je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP potrdila, da sočasno izvaja zračne napade na Teheran in Bejrut.
Gibanje Hezbolah, ki ga podpira Iran, je medtem danes v več izjavah zatrdilo, da je dve izraelski vojaški oporišči na severu Izraela in enega na Golanski planoti, katere večji del Izrael že desetletja okupira, napadlo v odgovor "na zločinsko izraelsko agresijo, katere tarča je bilo na desetine libanonskih mest in vasi", poroča AFP.
V Jeruzalemu so po poročanju AFP danes znova odjeknile eksplozije, potem ko je izraelska vojska sporočila, da je zaznala nove rakete, izstreljene iz Irana, in aktivirala obrambne sisteme.
- Dim nad Bejtrutom AP
- Dim nad Bejtrutom AP
- Dim nad Bejtrutom AP
- Dim nad Bejtrutom AP
- Napadi na Bejrut Profimedia
- Napadi na Bejrut Profimedia
- Napadi na Bejrut Profimedia
"Zaradi vaše varnosti se morate takoj evakuirati iz svojih domov," je dejal tiskovni predstavnik IDF Avičaj Adrai. Ko je bilo izdano opozorilo, so se v jutranje nebo nad Bejrutom dvigali gosti oblaki črnega dima.
Iranska tiskovna agencija Mehr pa poroča, da so tudi v iranskih mestih Isfahan in Širaz slišali eksplozije. Obe mesti sta bili v zadnjih štirih dneh tarči napadov. Isfahan v osrednjem Iranu je tretje najbolj naseljeno mesto v državi. V njem se nahajajo tudi nekateri iranski jedrski objekti. Širaz je peto najbolj naseljeno mesto v Iranu in glavno mesto province Fars.
Dron zadel rezervoar za gorivo v omanskem pristanišču
V današnjem napadu več brezpilotnih letalnikov je eden od dronov zadel rezervoar za gorivo v omanskem pristanišču Dukm ob Arabskem morju, je varnostni vir povedal za Omansko tiskovno agencijo, ki jo povzemajo tuje tiskovne agencije. Kdo naj bi izstrelil drone, ne poročajo. V napadu ni bilo žrtev, nastala pa je gmotna škoda.
Oman, ki je bil pred sobotnim ameriško-izraelskim napadom na Iran posrednik v pogovorih o morebitnem jedrskem dogovoru med Washingtonom in Teheranom, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa že obsodil napad.
Gre za drugi napad z droni na omenjeno pristanišče. V nedeljskem napadu, v katerem je bil poškodovan delavec, je en dron zadel nastanitveni objekt za delavce, razbitine drugega pa so pristale v bližini rezervoarjev za gorivo, je navedbe omanske agencije povzela francoska tiskovna agencija AFP.
V ponedeljek pa je ena oseba umrla v napadu na naftni tanker ob obali omanske prestolnice Maskat.
Balistični raketi prestregel tudi Katar
Tudi vojska v Katarju je prestregla dve balistični raketi, je sporočilo katarsko obrambno ministrstvo. AFP je danes tudi iz Dohe poročala o glasnih eksplozijah.
Katar je v ponedeljek sestrelil dva iranska bombnika in potem, ko je Iran začel napadati naftne objekte v Savdski Arabiji in Združenih arabskih emiratih, ustavil proizvodnjo utekočinjenega zemeljskega plina.
Trump napoveduje maščevanje
Pojavljajo se poročila o iranskem napadu, ki naj bi uničil ameriško letalsko bazo v Bahrajnu. Posnetek, ki ga je objavila tiskovna agencija Fars, povezana z iransko revolucionarno gardo (IRGC), kaže val raket, ki eksplodirajo v oddaljene cilje. ZDA tega še niso komentirale, poroča BBC.
V ponedeljek zvečer pa naj bi iranski droni napadli kompleks ameriškega veleposlaništva v Rijadu, pri čemer uvodoma ni bilo poročil o mrtvih ali ranjenih. Pred tem je Iran napadel veleposlaništvo ZDA v Kuvajtu, State Department pa je v ponedeljek vse Američane na Bližnjem vzhodu pozval, naj se vrnejo domov.
Trump pa namiguje, da bi se ZDA lahko kmalu maščevale za napad na veleposlaništvo v Rijadu. Trump je za NewsNation povedal, da se bodo ZDA kmalu maščevale za napad na ameriško veleposlaništvo v Rijadu in smrt ameriških vojakov. Doslej je bilo ubitih šest vojakov, 18 pa jih je ranjenih, so ZDA sporočile v ponedeljek zvečer.
Rubio napad na Iran v kongresu utemeljil z neposredno grožnjo
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v ponedeljek kongresu poročal o napadih na Iran. Po nastopu v kongresu je novinarjem povedal, da so ZDA napade začele, ker so se soočale z neposredno grožnjo iranskih napadov na ameriške cilje na Bližnjem vzhodu.
Rubio je voditeljem obeh strank v obeh domovih kongresa o napadih poročal skupaj z obrambnim ministrom Petom Hegsethom. "Grožnja je bila absolutna in neposredna," je dejal Rubio in v podkrepitev argumenta navedel iranske povračilne napade, v katerih je po zadnjih podatkih Pentagona umrlo šest ameriških vojakov, poroča ABC.
Rubio je povedal, da cilj napadov ni zamenjava režima v Teheranu, ampak želijo zagotoviti, da Iran ne bo imel orožja, s katerim bi jih lahko ogrožal skupaj z zavezniki. "Zelo bi si želeli menjavo režima. Kot je dejal predsednik Donald Trump, bi si želeli, da bi iranski narod to izkoristil kot priložnost, da se upe in odstrani voditelje," je dejal Rubio, vendar priznal, da vlada nima načrtov, kako bi Irancem pri tem pomagala.
"Medtem, ko bi si želeli novega režima, pa je bistvo to, da ne glede na to, kdo vodi to državo, ta država čez leto dni ne bo imela balističnih raket in dronov, s katerimi bi nas ogrožala. Gre za teroristični režim. Sponzorirajo terorizem in sodelujejo v njem," je dejal ameriški državni sekretar.
Rubio ni povedal, koliko časa bodo napadi trajali, je pa zagotovil, da najhujši napadi na Iran šele prihajajo.
"Kljub ponavljajočim se prizadevanjem moje vlade za diplomatsko rešitev zlonamernega ravnanja Irana je grožnja ZDA, zaveznikom ter partnerjem postala nevzdržna. V skladu so ameriške sile po mojem ukazu 28. februarja 2026 izvedle natančne napade na številne cilje v Iranu, vključno z lokacijami balističnih izstrelkov, zmogljivostmi za pomorsko miniranje, zračno obrambo ter zmogljivostmi za poveljevanje in nadzor," pa je v ponedeljek v pismu kongresu razloge za napad pojasnil Trump.
"Napadi so bili izvedeni za zaščito ameriških sil v regiji, zaščito ozemlja ZDA, zaščito ključnih nacionalnih interesov ZDA, vključno z zagotavljanjem proste pomorske trgovine skozi Hormuško ožino in za kolektivno samoobrambo naših zaveznikov, vključno z Izraelom," je utemeljil Trump in dodal, da v tem trenutku ni mogoče povedati, koliko časa bodo napadi trajali.
'Uničili bomo vsako ladjo, ki bo poskušala prečkati Hormuško ožino'
Medtem so zaprli Hormuško ožino. Iran je ladjam, ki bi prečkale Hormuško ožino, zagrozil z napadi. Poveljnik iranske revolucionarne garde general Sardar Džabari je v ponedeljek na iranski televiziji sporočil, da je Hormuška ožina zaprta. Ob tem je vsem ladjam, ki bodo skušale prečkati strateško pomembno ožino za svetovno trgovino z energenti zagrozil, da jih bodo iranske sile napadle, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Zažgali bomo vsako ladjo, ki bo poskušala prečkati Hormuško ožino," je general Džabari zapisal tudi v objavi na Telegramu. "Napadli bomo tudi naftovode in ne bomo dopustili, da bi iz regije odtekla kapljica nafte. Cena nafte bo v prihodnjih dneh dosegla 200 dolarjev," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Hormuška ožina med Omanom in Iranom povezuje Omanski zaliv na jugovzhodu in Perzijski zaliv na jugozahodu. To je edini izhod iz Perzijskega zaliva na odprto morje, preko nje pa gre okoli 20 odstotkov vse trgovine z nafto.
Članice Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) Savdska Arabija, Iran, Združeni arabski emirati, Kuvajt in Irak, izvažajo večino svoje surove nafte prek te ožine, predvsem v Azijo. Katar, eden največjih izvoznikov utekočinjenega zemeljskega plina na svetu, pa prek Hormuške ožine pošilja skoraj ves svoj utekočinjeni zemeljski plin. Katar je v ponedeljek ustavil proizvodnjo utekočinjenega zemeljskega plina.
Merz se bo v luči konflikta na Bližnjem vzhodu sestal s Trumpom
Nemški kancler Friedrich Merz se bo danes v Washingtonu srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Merz bo prvi evropski voditelj, ki se bo s Trumpom sestal potem, ko so ZDA in Izrael v soboto začele napade na Iran. Pričakovati je, da bo glavna tema srečanja v Beli hiši ravno konflikt na Bližnjem vzhodu.
V luči ameriških in izraelskih napadov na Iran, v katerih je bil skupaj z več deset visokimi predstavniki iranskih oblasti ubit vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej, je pričakovati, da bo glavna tema srečanja v Beli hiši konflikt na Bližnjem vzhodu, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Sprva je bilo sicer načrtovano, da bodo v ospredju današnjega srečanja pogovori o vojni v Ukrajini, carinskih napetostih ter širših prizadevanjih za reševanje načetih transatlantskih odnosov.
Te so v zadnjem letu med drugim nakrhale kritike ameriške administracije na račun Evrope zaradi obrambnih izdatkov in politike priseljevanja, pa tudi zahteve ZDA po Grenlandiji.
Merz, ki je oster kritik iranskega vodstva, je v nedeljo v odgovoru na vprašanje, ali je bil napad na Iran skladen z mednarodnim pravom, dejal, da zdaj ni primeren čas, da bi "pridigali našim partnerjem in zaveznikom".
Hkrati je spomnil na pretekle neuspele poskuse Iran odvrniti od jedrskega in raketnega programa ter na to, kako iranske oblasti zatirajo lastno ljudstvo.
Merz bo sicer Belo hišo obiskal že drugič, odkar je maja lani postal nemški kancler.
Potem ko sta ZDA in Izrael v soboto začela z napadi na Iran, v katerih je bil med drugim ubit vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej, je Teheran sprožil povračilne napade na Izrael ter ameriške cilje v zalivskih državah, kot so vojaška oporišča in veleposlaništva ZDA.
