"Govoril bom z njim. Z vsemi govorim," je Trump v sredo po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal v odgovoru na vprašanje, če namerava govoriti z Laijem pred sprejetjem odločitve o prodaji orožja.
"Ukvarjali se bomo s tem, s problemom Tajvana," je še dejal in obenem znova pohvalil svoj odnos s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, s katerim sta se minuli teden v okviru Trumpovega obiska sestala v Pekingu.
Neposreden pogovor Trumpa in Laija bi predstavljal odklon od desetletja uveljavljene diplomatske prakse. Odkar je Washington leta 1979 prekinil uradne vezi s Taipeijem in diplomatsko priznal Peking, namreč tovrstnega pogovora ni bilo.
ZDA sicer ohranjajo neuradne vezi s Tajvanom in v skladu z varnostnimi zavezami iz leta 1979 podpirajo obrambne zmogljivosti otoka, zlasti prek prodaje orožja. Glede odobritve prodaje zadnjega paketa orožja v vrednosti 14 milijard dolarjev, ki ga je ameriški kongres potrdil že januarja lani, mora Trump še sprejeti odločitev.
Kitajska dojema Tajvan kot del svojega ozemlja in ostro nasprotuje uradnim stikom Taipeija in tujih vlad. Med Trumpovim obiskom v Pekingu minuli teden je Ši obravnavo vprašanja Tajvana opredelil kot ključno za stabilnost v ameriško-kitajskih odnosih.
Lai je v odzivu na Trumpovo napoved pogovora z njim dejal, da je na to pripravljen. Kot je še poudaril glede na izjavo zunanjega ministrstva, je Tajvan zavezan ohranitvi statusa quo v Tajvanski ožini, Kitajsko pa je označil za motilca miru in stabilnosti.
Kitajska je medtem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila, da odločno nasprotuje uradnim izmenjavam med ZDA in Tajvanom, kot tudi ameriški prodaji orožja otoku.
"Kitajska poziva ZDA, naj uresniči pomemben konsenz, dosežen na srečanju kitajskega in ameriškega voditelja, spoštuje svoje zaveze in izjave ter z vprašanjem Tajvana ravna z največjo možno previdnostjo," je novinarjem povedal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Guo Jiakun. Washington bi moral po njegovih besedah "prenehati pošiljati napačne signale" Tajvanu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.