Trump: Mir v Gazi je zelo blizu, Netanjahu sprejel načrt za končanje vojne

Bela hiša je tik pred novinarsko konferenco objavila "celovit načrt za končanje konflikta v Gazi" ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki pa ga morata uradno še potrditi tako Izrael kot palestinsko islamistično gibanje Hamas.

Trump se je izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju v svojem nagovoru sicer zahvalil, ker je "soglašal z načrtom". Izrazil je upanje, da bo enako storil tudi Hamas in sprejel "izjemno pošten" predlog.

Netanjahu je medtem Trumpov načrt označil kot skladen z načrti njegove vlade za konec vojne v Gazi in upravljanje palestinske enklave "po Hamasu".

"Danes smo naredili ključen korak za konec vojne v Gazi in širše, za mir na Bližnjem vzhodu," je dejal izraelski premier. Pri tem je Trumpa je označil za najboljšega prijatelja, kar jih je Izrael kadarkoli imel v Beli hiši, in pohvalil mirovna prizadevanja njegove ekipe. 

"Hamas bo razorožen, Gaza bo demilitarizirana, Izrael pa bo do nadaljnjega ohranil varnostni obroč okrog enklave," je še povedal Netanjahu. Ob tem je napovedal, da bo "Izrael sam zaključil svoje delo v Gazi, bodisi na lažji, ali pa na težji način", če bi Hamas zavrnil Trumpov načrt.

Predsednik ZDA je prav tako dejal, da bo imel Izrael njegovo "polno podporo" pri uničenju Hamasa, če bi palestinsko gibanje predlog zavrnilo.

"Upam, da bomo dosegli mirovni dogovor, in če Hamas zavrne dogovor, kar je vedno mogoče, bodo ostali le oni. Vsi ostali so ga sprejeli, vendar imam občutek, da bomo imeli pozitiven odgovor," je še dejal Trump.

Zahvalil se je tudi Katarju kot ključnemu posredniku v pogajanjih in omenil vlogo drugih arabskih držav, med njimi Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov.

Netanjahu je ob tem pozdravil Trumpovo pripravljenost za vodenje mednarodnega organa, ki naj bi po osvoboditvi talcev in postopnem umiku izraelskih sil prevzel nadzor nad upravljanjem Gaze.

Načrt namreč predvideva vzpostavitev začasne palestinske tehnične vlade, ki naj bi jo nadzoroval mednarodni mirovni Odbor za mir pod vodstvom Trumpa. Prav tako ppredvideva tudi osvoboditev vseh izraelskih talcev v zameno za približno 2000 palestinskih zapornikov v roku 72 ur, potem ko Izrael javno oznani strinjanje s predlogom, konec vojne in operacij izraelskih sil v Gazi ter njihov postopen umik, pa tudi dostavo večje količine humanitarne pomoči v enklavo.

Izraelski premier je ponovil tudi svoja stališča glede vzpostavitve palestinske države, ki jo vidi kot "nagrado za terorizem". Palestinska uprava pa mora po njegovih besedah "izvesti konkretno transformacijo", da bi lahko prevzela vlogo pri upravljanju Gaze, kot predvideva tudi Trumpov načrt.

"Izrael in Amerika lahko skupaj spremenita obraz Bližnjega vzhoda. Upam, da bo vaš načrt za konec vojne v Gazi prispeval k temu, in to kmalu," je še dejal Netanjahu. Spopade, v katerih se borijo izraelski vojaki, pa je označil za "boj med civilizacijo in barbarstvom".

Izraelski premier Netanjahu je med obiskom v Beli hiši poklical katarskega premierja Mohameda bin Abdulrahmana al Tanija in se mu opravičil za nedavni napad na Doho. Obljubil je, da Izrael v prihodnosti ne bo izvajal tovrstnih napadov na Katar. Izrazil je tudi obžalovanje zaradi smrti pripadnika katarskih varnostnih sil, ki je bil prav tako ubit v napadu, je prvi poročal ameriški medij Axios.

Njun pogovor je kasneje potrdila tudi Bela hiša in sporočila, da sta tako Katar kot Izrael sprejela predlog ameriškega predsednika Donalda Trumpa za "vzpostavitev tristranskega mehanizma za izboljšanje usklajevanja in komunikacije, reševanje medsebojnih pritožb in okrepitev skupnih prizadevanj za preprečevanje groženj", poroča britanski BBC.

"Voditelji so razpravljali o predlogu za končanje vojne v Gazi, možnostih za varnejši Bližnji vzhod in potrebi po večjem razumevanju med državami," je Bela hiša še sporočila po klicu, pri katerem naj bi sodeloval tudi Trump.

Predsednik ZDA se je pred srečanjem z Netanjahuom pogovarjal tudi s katarskim emirjem, šejkom Tamimom bin Hamadom al Tanijem, in v Beli hiši sprejel katarskega svetovalca, poroča ameriška televizija CNN.

Opravičilo Izraela za napad, s katerim je Izrael kršil katarsko suverenost, je bil po poročanju Axiosa pogoj Katarja za nadaljevanje posredovanja v pogajanjih med Hamasom in Izraelom o prekinitvi ognja in koncu vojne v Gazi, Netanjahujev klic pa bi bil lahko ključen pri doseganju dogovora.

Srečanje se je odvilo potem, ko sta oba voditelja prejšnji teden nastopila v Generalni skupščini Združenih narodov. Netanjahu je v času naraščanja pozivov k premirju in priznanj palestinske državnosti v mednarodni skupnosti zatrdil, da se bodo izraelske vojaške operacije nadaljevale. Prav tako je zavrnil palestinsko državo, ki jo priznava že skoraj 160 držav članic ZN.

Netanjahu naj bi bil pod pritiskom skrajno desničarskih koalicijskih partnerjev in predstavnikov judovskih naseljencev, ki ga pozivajo k priključitvi delov Zahodnega brega in nadaljevanju vojne v Gazi, da bi dosegli popoln vojaški poraz Hamasa, je poročal AFP.

Trump je pred dnevi po poročanju medijev napovedal, da Izraelu ne bo dovolil priključiti Zahodnega brega, glede Gaze, kjer je še v začetku leta govoril o izselitvi Palestincev, pa se še ni izjasnil. Načrt v 21 točkah, o katerem je govoril Witkoff, naj bi sicer Palestincem dovolil ostati v Gazi.

Slovenija je globoko zaskrbljena zaradi naraščanja nasilja na Zahodnem bregu in nasprotuje nadaljevanju širitve izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih, je na današnjem zasedanju Varnostnega sveta ZN dejal veleposlanik Samuel Žbogar in pozval, naj se okupacija preneha.

"Slovenija je globoko zaskrbljena zaradi porasta nasilja na Zahodnem bregu. Nasprotujemo napovedim o nadaljnji širitvi naselbin, zaskrbljeni smo zaradi poskusov razdrobitve palestinskih skupnosti in omejevanja gibanja. Pozivamo k spoštovanju svetovalnega mnenja Meddržavnega sodišča in koncu okupacije," je med drugim dejal Žbogar ter pozval k takojšnjemu premirju, izpustitvi talcev ter neovirani humanitarni pomoči za Gazo.

Redno zasedanje Varnostnega sveta je bilo predvsem posvečeno vprašanju izraelskih naselbin na Zahodnem bregu. Namestnik posebnega koordinatorja za mirovni proces na Bližnjem vzhodu Ramiz Alakbarov je predstavil četrtletno poročilo generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa o uresničevanju resolucije Varnostnega sveta iz leta 2016, ki Izrael poziva, naj nemudoma ustavi vse dejavnosti naseljevanja na zasedenih palestinskih ozemljih.

"Gradnja naselbin se je namesto tega pospešila," je dejal Alakbarov in pojasnil, da so samo od sredine junija do sredine septembra letos Izraelci zgradili ali odobrili novih 20.810 stanovanjskih enot na zasedenih ozemljih.

Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je dejal, da ni nobenega razloga za optimizem, ker Izrael grobo ignorira resolucijo Varnostnega sveta, kar ogroža uresničitev rešitve dveh držav. Dejal je tudi, da nasilje fanatičnih izraelskih naseljencev ne bi bilo mogoče brez podpore izraelskih oblasti.

Žbogar je v svojem nastopu še dejal, da je konferenca o rešitvi dveh držav prejšnji teden skupaj s srečanjem ameriškega predsednika Donalda Trumpa z arabskimi voditelji dala pomembno spodbudo za mir na Bližnjem vzhodu.

Povedal je, da je Palestinska uprava ključen partner za mir in Slovenija se je pridružila koaliciji za njeno financiranje.

Prav tako pomemben partner za mir je za tudi Agencija ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) in Slovenija ostaja njena podpornica, je dejal ter poudaril, da v tem trenutku po svetu narašča pritisk za mir na Bližnjem vzhodu, kar se vidi v naraščanju priznanj palestinske državnosti.