"Ne iščemo premirja, iščemo nekaj boljšega od premirja," je Donald Trump davi povedal v izjavi za medije ob vrnitvi iz Kanade. V tej državi se sicer danes zaključuje vrh skupine G7, ki ga je predsednik ZDA predčasno zapustil.
Trump je dodal, da si želi "resničnega konca" konflikta med Izraelom in Iranom. Omenil je tudi "popolno predajo" Irana in posvaril, da se bodo ZDA odločno in silovito odzvale na vsak morebiten napad na ameriške vojake ali oporišča na Bližnjem vzhodu.
Predsednik ZDA je pred tem kritiziral francoskega kolega Emmanuela Macrona, ki je v ponedeljek zvečer ob robu vrha G7 namignil, da je prišlo do ponudbe za srečanje in diplomatsko izmenjavo stališč med ZDA in Iranom. "Če bodo ZDA dosegle premirje, bo to zelo dobro," je menil Macron.
"To ni res! Nima pojma, zakaj sem zdaj na poti nazaj v Washington, vendar to zagotovo nima nič opraviti s premirjem. Gre za nekaj veliko večjega. Namerno ali ne, Emmanuel se vedno moti," pa je na svojem družbenem omrežju Truth Social po odhodu iz Kanade zapisal Trump.
V novi objavi je kasneje sporočil še: "Na noben način in v nobeni obliki se nisem obrnil na Iran za 'mirovne pogovore'. To je samo še ena POPOLNOMA IZMIŠLJENA, LAŽNA NOVICA! Če želijo pogovore, vedo, kako me lahko dosežejo. Morali bi sprejeti ponudbo, ki je bila na mizi. Rešili bi veliko življenj!!!"
Bela hiša je sicer kot razlog za Trumpov predčasen odhod iz Kanade navedla razmere na Bližnjem vzhodu. ZDA ob tem še vedno vztrajajo, da neposredno ne sodelujejo v izraelskih napadih na Iran, četudi je Trump islamski republiki večkrat zagrozil z vojaškim posredovanjem.
Izrael in Iran medtem nadaljujeta medsebojno obstreljevanje, potem ko je Izrael s petkovim obsežnim napadom na Iran sprožil nov val zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu. Medsebojni napadi so doslej terjali več kot 240 življenj, veliko večino na iranski strani.
Zunanji ministri za vključitev EU v prizadevanja za umiritev napetosti
Zunanji ministri držav članic EU so medtem na neformalnem srečanju, ki je potekalo prek videopovezave, Izrael in Iran pozvali k spoštovanju mednarodnega prava in zadržanosti, je sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas.
"Ministri so vse strani pozvali k upoštevanju mednarodnega prava, k zadržanosti in k izogibanju dejanjem, zaradi katerih bi lahko razmere ušle izpod nadzora. Vsi smo se strinjali, da je treba nujno umiriti razmere," je povedala.
Kot je dodala, so ministri podprli vključitev EU in nje kot visoke zunanjepolitične predstavnice v prizadevanja za umiritev napetosti. "Strinjamo se, da je na dolgi rok diplomatska rešitev najboljši način za obravnavno iranskega jedrskega programa. Evropa je pripravljena odigrati svojo vlogo pri tem," je poudarila Kallasova.
To po njenih besedah velja še toliko bolj, ker so pogajanja o iranskem jedrskem programu med Teheranom in Washingtonom zastala. Pri tem je izpostavila, da Iran ne sme imeti jedrske bombe.
Na novinarski konferenci po neformalnem zasedanju zunanjih ministrov, na katerem je sodelovala tudi slovenska ministrica Tanja Fajon, je posvarila še pred vključitvijo ZDA v izraelsko-iranski konflikt. "To bi regijo zagotovo potegnilo v širši konflikt, kar pa ni v nikogaršnjem interesu," je poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica unije. Dodala je, da ji je ameriški državni sekretar Marco Rubio v telefonskem pogovoru zagotovil, da vključitev v konflikt ni v interesu ZDA.
Kallas v Evropskem parlamentu kritična do iranskih napadov na Izrael
Kallasova je bila kasneje v Evropskem parlamentu kritična do izraelskih napadov na Iran. Kot je dejala, bi kratkoročno napadi bi lahko upočasnili iranski jedrski program, vendar ni gotovo, da bo Izrael dosegel, kar želi. Poudarila je še, da EU ne bo dovolila, da novi napadi zasenčijo dogajanje v Gazi.
Iran je po njenih besedah še vedno glavni vir nestabilnosti na Bližnjem vzhodu, režim v Teheranu pa je eden najbolj zatiralskih na svetu. A izraelski napadi ne morejo izbrisati iranskega znanja in tehnologije, je dejala Kallasova in poudarila, da je diplomacija najboljši način za dolgoročno rešitev vprašanja iranskega jedrskega programa.
"Podobno kot v Gazi je popolnoma jasno, da vojaška sredstva ne bodo zagotovila utehe, ki jo izraelsko ljudstvo išče," je še dejala Kallas. EU mora po njenih besedah storiti vse, kar je v njeni moči, da bi spodbujala diplomacijo, zadovoljila humanitarne potrebe, kjer je to mogoče, in branila vrednote, na katerih je bila ustanovljena.
Visoka zunanjepolitična predstavnica je še izpostavila, da EU ne bo dovolila, da napadi v Iranu zasenčijo dogajanje v Gazi. Dejala je, da se ima Izrael pravico braniti, palestinsko gibanje Hamas pa bi moralo nemudoma izpustiti vse preostale talce. A napadi, ki jih Izrael izvaja v Gazi, presegajo samoobrambo, je opozorila. "Dejanja Izraela niso v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom," je dejala.
Bila je kritična tudi do izraelske blokade humanitarne pomoči za Gazo. Kot je dejala, blokiranje ni prava strategija, ampak je treba dati toliko pomoči, da je ni mogoče zlorabiti.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.