Trump ob kritikah brazilskega predsednika proti Karibom napotil letalonosilko

"Če bo to postalo norma, bodo vsi verjeli, da lahko vdrejo na ozemlje druge države in počnejo, kar hočejo. Kje je tu spoštovanje suverenosti držav?", se je Luiz Inacio Lula da Silva vprašal glede potez ZDA med potovanjem v Indonezijo, poroča brazilska televizija TV Globo.

V dosedanjih desetih napadih ZDA na čolne v Karibskem morju, s katerimi naj bi prevažali mamila, je bilo ubitih najmanj 43 ljudi.

Lula in ameriški predsednik Donald Trump se bosta sicer prihodnji teden oba udeležila vrha Združenja držav jugovzhodne Azije (Asean) v Maleziji, predvideno je tudi njuno dvostransko srečanje.

"Mislim, da se bova sestala," je Trump včeraj ob odhodu v Azijo povedal novinarjem na predsedniškem letalu Air Force One. V odgovor na vprašanje, ali je pripravljen znižati carine za Brazilijo, je dodal: "Pod pravimi pogoji."

Predsednikov svetovalec in nekdanji zunanji minister Brazilije Celso Amorim je medtem izrazil skrb, da bi kakršna koli intervencija ZDA v Venezueli razburila ljudi po vsej Južni Ameriki in sprožila nemire. "Brazilija je jasno proti zunanjemu posredovanju. O tem, kdo vlada Venezueli, lahko odloča le venezuelsko ljudstvo. Zunanjega posredovanja ne moremo sprejeti, ker bo sprožilo ogromno nezadovoljstvo. Za Brazilijo in Kolumbijo bi to lahko povzročilo posebne probleme v zvezi z begunci. To bi lahko razvnelo Južno Ameriko in pripeljalo do radikalizacije politike na celotnem kontinentu," je dejal Amorim.

Obrambni minister ZDA Pete Hegseth je po Trumpovem navodilu v Karibsko morje iz Sredozemlja napotil najsodobnejšo letalonosilko Gerald R. Ford, ki je ravno pred nekaj dnevi vplula v pristanišče v Splitu, oziroma njeno celotno bojno skupino z več rušilci in podmornico, kot je na omrežju X včeraj oznanil predstavnik Pentagona Sean Parnell. "Razporeditev bo okrepila zmogljivosti ZDA za odkrivanje, spremljanje in oviranje nezakonitih akterjev in dejavnosti, ki ogrožajo varnost in blaginjo ZDA in našo varnost na zahodni polobli," je zapisal.

ZDA so pred tem v bližini Venezuele v Karibskem morju že razporedile 10.000 vojakov, več deset bojnih oziroma lovskih letal F-35 in vojaških ladij. V zadnjih dneh pa so blizu obale Venezuele leteli bombniki B-52 in B-1B.

Na vse bolj agresivne poteze ZDA so se včeraj ostro odzvale venezuelske oblasti. "Izmišljajo si novo večno vojno. Obljubili so, da se nikoli več ne bodo vpletli v vojno, zdaj pa si izmišljajo novo," je v izjavi za državne medije dejal venezuelski predsednik Nicolas Maduro.

Obrambni minister Vladimir Padrino je dodal, da venezuelske oborožene sile ne bodo dovolile prevrata ali državnega udara. "Venezuelska vojska ne bo dopustila vzpostavitve vlade, ki bi bila podrejena interesom ZDA. Razlagajte si to, kakor želite. Nikoli več ne bomo sužnji. Smo svobodna država," je povedal. "To je največja vojaška grožnja v zadnjih 100 letih. Ne želimo vojne, želimo mir," je še dejal Padrino.

Venezuelske oblasti obtožujejo ZDA, da želijo strmoglaviti Madura in v Venezueli vzpostaviti nov režim, ki bi bil zvest ZDA.

Voditeljica opozicije v državi Maria Corina Machado je ravno ta mesec prejela Nobelovo nagrado za mir, ki jo je označila za priznanje boju Venezuelcev za svobodo, jo osebno posvetila Trumpu in dodala, da "v boju za svobodo" računajo tudi nanj.

ZDA so včeraj sicer naznanile tudi uvedbo sankcij proti predsedniku Kolumbije Gustavu Petru, ki ga Washington obtožuje, da je omogočil razcvet kartelov in ni ukrepal proti njihovemu trgovanju z mamili, poroča portal Politico. Sankcije so usmerjene proti Petru in njegovim sorodnikom in sodelavcem – ženi, sinu in več vodilnim kolumbijskim uradnikom.

Ameriški finančni minister Scott Bessent je sporočil, da Trumpova vlada želi z ukrepi poslati jasno sporočilo, da ne bodo prenašali trgovanja z mamili v ZDA. Sankcije zajemajo prepoved vstopa v ZDA in zamrznitev morebitnega premoženja v državi, pa tudi prepoved poslovanja s sankcioniranimi osebami za ameriške organizacije in posameznike.

Petro se je na ukrepe ZDA odzval na družbenih omrežjih in dejal, da so do njih privedla desetletja učinkovitega boja proti trgovini z mamili in to s strani države, ki ji Kolumbija pomaga ustaviti uživanje kokaina. "Vse to je paradoks. Ne bomo naredili koraka nazaj in se nikoli ne bomo uklonili," je sporočil.

Predsednik Kolumbije je sicer že prej kritiziral ZDA, ker so podprle izraelski genocid v Gazi, in obsodil napade ameriške vojske na čolne v Karibskem morju, ki so zahtevali več deset življenj, čeprav ni bilo dokazov, da bi res šlo za tihotapce mamil v ZDA.

V Washingtonu so septembra tudi preklicali Petrov vizum za vstop v ZDA in prekinili ameriško pomoč Kolumbiji.

Državni sekretar ZDA Marco Rubio pa je Kolumbijo pred kratkim spet uvrstil na seznam držav, ki ne sodelujejo v boju proti trgovini z mamili. Nasadi koke v Kolumbiji rastejo, čeprav je kokain v državi še vedno prepovedan, navaja Politico.

Petro je omilil zahteve po izkoreninjenju nasadov koke in za povečanje povpraševanja po kokainu okrivil zahodne elite. Njegov sin Nicolas Petro je bil obtožen, da je v volilno kampanjo svojega očeta vlagal denar kartelov, vendar ni dokazov, da bi bil kolumbijski predsednik sam vpleten v trgovino z mamili ali bi jo kakorkoli podpiral, še navaja omenjeni portal.