Objavljeni dokumenti zadevajo predvsem informacije okrog atentata na Martina Luthra Kinga mlajšega leta 1968. Urad nacionalne direktorice za obveščevalne dejavnosti ZDA je sporočil, da gre za informacije na papirjih, ki doslej nikoli niso bili predelani v digitalno obliko in se je na njih desetletja nabiral prah, poroča televizija CBS.
Gre med drugim za razprave agentov FBI o poteku preiskave atentata in informacije o atentatorju Jamesu Earlu Rayu, ki je po zločinu pobegnil iz ZDA. Dokumente naj bi dva tedna pred ponedeljkovo objavo dobili v pregled člani pokojnikove družine.
Zvezna policija FBI je po naročilu njenega prvega in potem dolgoletnega direktorja J. Edgarja Hooverja pozorno nadzirala Kinga zaradi morebitne prevratniške dejavnosti. Za Hooverja je bil King komunist, tajni nadzor pa ni odkril česar bolj resnega kot Kingovo prešuštvovanje.
Na to je v izjavi opozoril Kingov center za nenasilne družbene spremembe, ki je ob izrazu podpore preglednosti in zgodovinskim dejstvom izpostavil vohunjenje FBI za Kingom ter posvaril pred napadi na dediščino ubitega borca za državljanske pravice.
Kingova hčerka Bernice King je za revijo Vanity Fair v ponedeljek povedala, da ne vidi nobene dodane vrednosti v objavljenih dokumentih in da bo morala podoživljati travme iz otroštva. Kasneje je na omrežju X pozvala vlado, naj sedaj objavi še dosjeje pokojnega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina.
Demokratski aktivist Al Sharpton je za televizijo MSNBC izjavil, da ni nobenega dvoma, da skuša Donald Trump z objavo dokumentov o Kingu odvrniti pozornost javnosti od škandala z Epsteinovimi dosjeji, ki jih njegova vlada kljub obljubam ni objavila.
Kmalu po vrnitvi na položaj je Trump ukazal vladi, naj umakne tajnost in objavi zvezno dokumentacijo o umoru predsednika Johna F. Kennedyja leta 1963 ter umorih Kinga in senatorja Roberta F. Kennedyja leta 1968. Zapisi o JFK so bili objavljeni marca, od aprila pa je vlada objavila več svežnjev dokumentov o Robertu Kennedyju.
Vsi trije atentati so desetletja vzbujali radovednost javnosti. Ray je eno leto po atentatu priznal krivdo za umor Kinga v Memphisu in bil obsojen na 99 let zapora, vendar je pozneje preklical priznanje krivde in si več let neuspešno prizadeval za novo sojenje. Umrl je leta 1998.
Člani Kingove družine so trdili, da Ray ni bil strelec. V ponedeljkovi izjavi so se sklicevali na odškodninsko tožbo iz leta 1999 na civilnem sodišču v Tennesseeju, v kateri je porota ugotovila, da so bili moški po imenu Loyd Jowers in drugi zarotniki, vključno z vladnimi agencijami, povezani s Kingovim umorom.
Ministrstvo za pravosodje je leta 1977 in 2000 opravilo reviziji umora, v katerih je trdilo, da je bil atentator Ray in da ni bil del zarote v zaroti.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.