Trumpova administracija Kitajsko obtožila genocida nad Ujguri

Na svoj zadnji polni dan v iztekajočem se mandatu je Trumpova administracija med drugim sprejela sklep, da je Kitajska izvedla genocid in zločine proti človečnosti zoper muslimansko manjšino Ujgurov in druge etnične in verske manjšinske skupine na območju province Šindžang na zahodu Kitajske. 

"Ta genocid še vedno poteka in priča smo sistematskemu poskusu uničenja Ujgurov s strani kitajske enopartijske države," je sporočil ameriški zunanji minister v odhodu Mike Pompeo. 

Pompeo naj bi takšno odločitev sprejel po tem, ko je pregledal »izčrpno dokumentacijo o kitajski politiki, praksam in zlorabam v Šindžangu«. Kot je dejal, tamkajšnje oblasti zločine izvajajo vsaj od marca 2017. 

Ta poteza bo zagotovo privedla do dodatnega zaostrovanja že tako krhkih odnosov med dvema najmočnejšima gospodarskima silama na svetu. Odnosi med državama so v času mandata Donalda Trumpa padli na najnižjo raven v zadnjih desetletjih. 

Ugotovitve sicer niso v nasprotju z usmeritvami nove administracije. Novoizvoljeni predsednik ZDA Joe Biden je namreč v svoji kampanji večkrat dejal, da se v tej kitajski zahodni provinci odvija genocid. 

Ta obtožba ameriške vlade avtomatsko še ne pomeni nobenih sankcij proti Kitajski, vendar pa bo zahtevala premislek o poslovanju s provinco Šindžang, ki je eden vodilnih svetovnih dobaviteljev bombaža. ZDA so sicer prejšnji teden že uvedle prepoved uvoza bombaža in izdelkov iz paradižnika iz te kitajske province.

Trump odpravil prepoved potovanj v ZDA za državljane EU, Brazilije in Velike Britanije

Ameriški predsednik Donald Trump je že v ponedeljek podpisal tudi ukaz, da se odpravi prepoved potovanj v ZDA za državljane EU, Brazilije in Velike Britanije, ki jo je marca lani sam uvedel zaradi pandemije covida-19, vendar pa novoizvoljeni predsednik ZDA Joe Biden te prepovedi ne namerava odpraviti.

Trump je odpravil prepoved potovanj, ki naj bi 26. januarja začela veljati pod pogojem, da bodo potniki pred vstopom na letalo za ZDA imeli ne več kot tri dni star negativni test na koronavirus. Prepoved potovanj je Trump uvedel lansko pomlad zaradi pandemije covida-19, in sicer za državljane EU in Brazilije, ki nimajo dovoljenja za delo in bivanje v ZDA. Ustavili so se praktično vsi turistični in poslovni obiski.

Razlog za nenadno in nepričakovano Trumpovo odločitev o odpravi prepovedi tik pred iztekom njegovega mandata ni znan, saj se novi koronavirus še naprej širi po vsem svetu. So pa v Beli hiši zadnje dni potekali pogovori s predstavniki več letalskih družb, ki od vlade zahtevajo, da se uvede protokole o testiranju potnikov in da se čim prej odpravi prepoved potovanj.

Biden Trumpovi potezi nasprotuje

Bidnova tiskovna predstavnica Jen Psaki je nemudoma sporočila, da tako ne gre. "Sedaj, ko se pandemija slabša in se po svetu pojavljajo novi bolj nalezljivi sevi, ni čas za umik omejitev mednarodnih potovanj. Po nasvetu naše zdravniške ekipe 26. januarja ne nameravamo odpraviti omejitev. Prav nasprotno, saj nameravamo glede mednarodnih potovanj okrepiti ukrepe javnega zdravja, da omejimo širjenje covida-19," je sporočila Psakijeva.

V ZDA se je z novim koronavirusom okužilo približno 24 milijonov ljudi, umrlo pa je skoraj 400.000 bolnikov s covidom-19. Biden v skladu s pričakovanji ne bo rahljal ukrepov proti pandemiji. Leto dni je namreč kritiziral Trumpa zaradi pomanjkljivega pristopa k pandemiji in vsaj na začetku ne bo naredil ničesar, kar bi ga izpostavilo enakim kritikam.

Prepoved potovanj med drugim povzroča dodatno gospodarsko škodo letalskim družbam in prav tako hudo prizadeti turistični industriji. Ideja, da bi lahko prepoved odpravili hkrati z uvedbo obveznega testiranja pred potovanji, sicer dobiva vse več podpore.

Republikanec McConnell za vdor v ameriški kongres okrivil Trumpove izjave

Vodja senatne večine, republikanec Mitch McConnell je danes odgovornost za vdor v ameriški kongres 6. januarja pripisal lažem predsednika ZDA Donalda Trumpa. To je prva neposredna in jasna obsodba predsednika Trumpa s strani McConnella zaradi vdora Trumpovih podpornikov v ameriški kongres, v katerem je umrlo pet ljudi.

"Drhal so pitali z lažmi. Sprovociral jo je predsednik skupaj z drugimi mogočnimi ljudmi," je dejal McConnell, ki ni izrazil nasprotovanja postopku ustavne obtožbe Trumpa, ki jo je pretekli teden sprožila demokratska večina v predstavniškem domu s podporo desetih republikancev.

Za zdaj še ni jasno, kdaj se bo postopek ustavne obtožbe začel v ameriškem senatu, vendar se v nobenem primeru ne bo končal, preden Trump 20. januarja zapusti položaj zaradi izteka mandata. Demokrati bodo morali v senatu za obsodbo Trumpa pridobiti na svojo stran kar 17 republikancev, kar ne bo enostavno.

McConnell ni ponavljal laži o volilnih prevarah, ki jih širi Trump s svojimi najbolj gorečimi privrženci. Vendar predsednika prav tako ni pozval, da prizna izid oziroma poraz proti demokratu Jospehu Bidnu vse do decembra. McConnell in drugi republikanci v senatu so zavzeli stališče, da ne bo nič narobe, če Trumpu dajo nekaj časa, da se sprijazni s porazom.

Napad na kongres je to spremenil in McConnell več ne skriva jeze na Trumpa, ki ga med drugim dolži tudi izgube republikanske večine v senatu. Trumpovo zavajanje glede volilnih prevar naj bi zmanjšalo republikansko navdušenje za drugi krog senatnih volitev v Georgii, kjer sta potem zmagala oba demokratska kandidata.

Zaradi tega bo novo razmerje v senatu 50 proti 50, odločilni glas večine za demokrate pa bo prispevala podpredsednica ZDA Kamala Harris. Nova demokratska senatorja Raphael Warnock in Jon Ossoff bosta prisegla na položaj na dan Bidnove inaguracije. Prisegel bo tudi Alex Padilla iz Kalifornije, ki bo dokončal senatni mandat Harrisove.

V Washingtonu razmere pred inavguracijo napete

V Washingtonu so varnostne razmere na najvišjem nivoju. Vse je pripravljeno na jutrišnjo inavguracijo, mestne ulice pa v glavnem samevajo oziroma so na njih v glavnem predstavniki narodne garde. Po obvestilih FBI, da naj bi desničarski ekstremisti načrtovali več nasilnih izgredov na dan zaprisege novega predsednika ZDA, so v Washington napotili več tisoč predstavnikov narodne garde, ki bodo skrbeli, da bo inavguracija minila mirno. 

Vse pa skrbi, kaj vse bo še odhajajoči predsednik 'zakuhal' zadnji dan svojega predsedovanja. Trump je sicer zadnje dni, še posebej potem ko so mu po vdoru njegovih privržencev v Kapitol ukinili Twitter račun, neobičajno tiho, zato se o njegovih zadnjih potezah v glavnem špekulira.

Uradna izjava iz bele hiše je bila zelo 'nedorečena'. Zapisali so le: "Predsednik Trump bo delal od zgodnjega jutra do poznega večera. Opravil bo veliko klicel in imel veliko sestankov."

Se pa nekaj dni že na polno govori, da pripravlja seznam okoli 100 oseb, ki jih bo pomilostil pred zaključkom svojega mandata. Med njimi pa naj ne bi bilo njegovega odvetnika in podpornika Rudyja Giulianija, pa tudi ne njegovega nekdanjega svetovalca Stephena Bannona, poroča Reuters. Čeprav se je sprva domnevalo, da bosta. Bo morda pomilostil Edwarda Snowdna in Juliana Assangea? Menda pa Trump razmišlja, da bi pomilostil kar sam sebe. 

Biden med prvimi ukrepi napoveduje ustavitev gradnje kontroverznega naftovoda

Medtem pa Biden, ki ga jutri čaka pomemben dan, saj bo potekala inavguracija, napoveduje prve ukrepe, ki jih bo sprejela njegova administracija. Ena od napovedi je, da bo že prvi dan po prevzemu oblasti ukinil kontroverzni projekt naftovoda Keystone XL. Naftovod naj bi potekal vse od kanadske province Alberta na severu do Nebraske na jugu, kjer bi se priključil že obstoječemu naftovodu. Gre za kar 1900 km naftovoda, kateremu že več kot desetletje nasprotujejo številna okoljevarstvena društva in organizacije, pa tudi indijanska skupnost. Dela na naftovodu so bila v času predsednika Baracka Obame ustavljena, a jih je Trump leta 2019 znova dovolil.