Američani napadli iraško vojsko, iranske rakete proti ameriški letalonosilki

Iran je potrdil, da se državi pogovarjata, vendar so Trumpu sporočili, da se ne želijo pogovarjati s posebnima odposlancema Steveom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem, temveč želijo podpredsednika.

Tiskovni predstavnik iranske vojske se je sicer malce posmehoval ameriškim poskusom o prekinitvi ognja, sprožil pa je tudi vprašanja, ali ima načrt, ki ga je predlagal Washington, sploh kakšno možnost za uspeh.

"So vaši notranji spori dosegli točko, ko se pogajate sami s sabo?" je dejal Ebrahim Zolfaghari, tiskovni predstavnik osrednjega poveljstva Khatam al-Anbiya, ki vodi iransko vojsko in Iransko revolucionarno gardo. "Naša prva in zadnja beseda je od prvega dne enaka in takšna bo tudi ostala: nekdo, kot smo mi, ne bo nikoli sprejemal kompromisov z nekom, kot ste vi. Ne zdaj, ne nikoli."

Načrt, ki je sestavljen iz 15 točk, je bil Iranu posredovan s pomočjo posrednikov iz Pakistana, kjer so ponudili tudi gostiteljstvo za obnovljena pogajanja med Washingtonom in Teheranom, poroča AP News. Nad načrtom in sploh poskusom o prekinitvi ognja naj bi bili zelo presenečeni v Izraelu.

Ameriška vojska se pripravlja, da bo v prihodnjih dneh na Bližnji vzhod napotila najmanj 1000 vojakov iz 82. zračne divizije, so povedale tri osebe, seznanjene z načrti za AP News.

Enota velja za sile za nujni odziv ameriške vojske in jo je običajno mogoče napotiti v zelo kratkem času. Po navedbah virov, ki so pod pogojem anonimnosti govorili o občutljivih vojaških načrtih in zasebnih pogovorih, bo sestava sil vključevala bataljon 1. brigadne bojne skupine ter generalmajorja Brandona Tegtmeierja, poveljnika divizije, in divizijski štab.

To je najnovejša okrepitev ameriških sil v okviru vojaških aktivnosti, povezanih z Iranom, potem ko so ameriški uradniki nedavno sporočili, da se bo v regijo napotilo na tisoče marincev na krovu več ladij mornarice.

Medtem ko so enote marincev usposobljene za naloge, kot so podpora ameriškim veleposlaništvom, evakuacija civilistov in pomoč ob nesrečah, so vojaki 82. zračno-desantne divizije, ki ima sedež v oporišču Fort Bragg v Severni Karolini, usposobljeni za padalske desante na sovražno ali sporno ozemlje z namenom zavzetja ključnih območij in letališč.

Pentagon medtem prav tako napotuje dve enoti marincev, kar bo v regijo privedlo približno 5000 marincev in na tisoče mornarjev. Ti koraki naj bi bili del Trumpove strategije, da si zagotovi "maksimalno fleksibilnost" glede svojih naslednjih potez, je dodal vir.

"Pozorno spremljamo vse premike ZDA v regiji, zlasti napotitve kopenskih enot," je sporočil predsednik iranskega parlamenta Mohamed Baher Halibaf. "Ne preizkušajte naše odločnosti, da branimo svojo državo," je dodal.

Iran bi lahko v primeru ameriške kopenske invazije oviral tudi ladijski promet, izvoz nafte in drugih ključnih surovin in dobrin prek Rdečega morja, je opozoril neimenovan iranski vojaški uradnik. "Če bo sovražnik skušal izvesti kopensko operacijo na iranskih otokih ali kjerkoli drugje na našem ozemlju, ali če bo skušal Iranu povzročiti škodo z manevri v Perzijskem zalivu in Omanskem morju, bomo odprli nove fronte," je dejal po poročanju iranske tiskovne agencije Tasnim.

Pri tem je omenil ožino Bab al Mandeb med Rdečim morjem in Adenskim zalivom, ki je prav tako kot Hormuška ožina ena najpomembnejših strateških pomorskih poti na svetu. Ladijski promet na tem območju so v času izraelske ofenzive v Gazi že delno ohromili proiranski hutijevski uporniki v Jemnu, ki so v znak solidarnosti s Palestinci izvajali napade na plovila, povezana z Izraelom, kasneje pa so za legitimne tarče razglasili tudi ameriške in britanske ladje.

Če bi se v spopade na Bližnjem vzhodu z napadi na ladje v Rdečem morju vključili tudi hutijevci, bi to lahko povzročilo še dodatne pretrese na energetskih trgih. Mednarodna agencija za energijo je že pred dvema tednoma opozorila, da je vojna na Bližnjem vzhodu povzročila največjo motnjo v oskrbi v zgodovini svetovnega trga z nafto.

Za resolucijo je glasovalo 46 demokratov in republikanec Rand Paul, proti njej pa 52 republikancev in demokrat John Fetterman. "Ta vojna je povsem nesmiselna," je pred glasovanjem izjavil demokrat Chris Murphy, poroča televizija ABC.

V tej vojni je doslej umrlo 13 ameriških vojakov, 290 pa jih je bilo ranjenih, je v torek povedal tiskovni predstavnik ameriškega južnega poveljstva Tim Hawkins. Od 290 ranjenih se jih je doslej na dolžnost vrnilo že 255.

Iran je danes napade uperil v Izrael in vojaška oporišča v Kuvajtu, Jordaniji in Bahrajnu, kjer so nastanjene ameriške sile, je po navedbah iranske javne radiotelevizije Irib dejala iranska revolucionarna garda.

Pozneje je Iran v smeri ameriške letalonosilke Abraham Lincoln izstrelil vodene rakete, je po navedbah iranske televizije sporočila iranska vojska. Ob tem je citirala poveljnika mornarice Šarama Iranija, ki je dejal, da budno spremljajo gibanje bojne skupine okoli letalonosilke, in dodal: "Kakor hitro bo ta sovražna flota prišla v doseg naših raketnih sistemov, bo tarča silnih napadov iranske mornarice."

Izraelska vojska se je odzvala na iranske rakete, zaradi katerih so po večjem delu osrednjega Izraela sprožili alarm. Izrael je ob tem zatrdil še, da je tudi sam sprožil nove napade na "infrastrukturo iranskega terorističnega režima".

V Kuvajtu so droni zadeli rezervoar za gorivo in povzročili požar na kuvajtskem mednarodnem letališču, pri čemer je nastala omejena škoda, je v izjavi sporočila tamkajšnja uprava za civilno letalstvo. Od kar trajajo spopadi med ZDA in Izraelom ter Iranom, je kuvajtsko letališče večinoma zaprto za komercialne polete, saj je bilo že večkrat tarča napadov, navaja AFP.

Kuvajtska nacionalna garda je v izjavi zapisala, da so njene sile davi prestregle šest dronov, medtem ko je vojska sporočila, da se zračna obramba odziva na "sovražne napade z raketami in droni".

Iz Jordanije so sporočili, da je v bližini prestolnice Aman padel šrapnel, a pri tem ni nastala škoda niti ni bilo poročil o žrtvah, poroča AFP. Savdska Arabija je navedla, da je na vzhodu države prestregla najmanj štiri drone.

V Bahrajnu so se danes oglasile sirene, ki so opozarjale na nevarnost zračnega napada, je dejalo tamkajšnje notranje ministrstvo.

V zračnem napadu na oporišče na zahodu Iraka je bilo danes ubitih sedem pripadnikov iraške vojske, še 13 je bilo ranjenih, je sporočilo iraško obrambno ministrstvo. Urad iraškega premierja je napovedal vložitev uradne pritožbe na Varnostni svet ZN zaradi napadov na ozemlju Iraka. Napad so z vsaj enim juršnim letalom A-10 izvršile ZDA.

Obrambno ministrstvo je pojasnilo, da je bila tarča današnjega napada na oporišče v provinci Anbar na zahodu države tudi vojaška zdravstvena klinika. Napad je označilo za "očitno in nevarno kršitev mednarodnega prava, ki prepoveduje ciljanje zdravstvenih ustanov in osebja". Med smrtnimi žrtvami je bil vojaški zdravnik, je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal uradnik varnostnih sil.

Šest od ranjenih je članov zavezništva paravojaških frakcij Hašed al Šabi, ki so sedaj del redne iraške vojske in vključujejo tudi skupine, ki jih podpira Iran.

Pripadniki proiranskih sil Hašed al Šabi so poleg pripadnikov redne iraške vojske nastanjeni v omenjenem oporišču, ki je bilo napadeno že v torek. Takrat je bilo ubitih 15 borcev.

Zaradi napadov na njegovem ozemlju bo Irak podal uradno pritožbo Združenim narodom in Varnostnemu svetu ZN, podkrepljeno z dokazi in natančno dokumentacijo, je danes v izjavi napovedal urad iraškega premierja Mohameda Šija al Sudanija, poroča AFP.

Bagdad je v torek sporočil, da zaradi zadnjih napadov na nekdanje paravojaške skupine in iraške kurdske varnostne sile namerava na pogovor poklicati tako ameriškega odpravnika poslov kot tudi iranskega veleposlanika, da bi obema izročil uradno pritožbo.

Spopadi na iraškem ozemlju so se začeli po ameriško-izraelskih napadih na Iran, ki so se ta mesec razširili na praktično vso bližnjevzhodno regijo. Proiranske oborožene skupine napadajo ameriške cilje v Iraku in regiji, Pentagon pa je medtem potrdil izvedbo zračnih napadov na proiranske skupine v Iraku.