Donald Trump je v četrtek spregovoril za televizijo Fox News in znova ponovil, da ni prepričan, ali bi Nato stal ob strani ZDA, če bi ga potrebovali.
"Nikoli nismo zares ničesar zahtevali od njih. Rekli bodo, da so poslali nekaj vojakov v Afganistan (...) in to so tudi storili, vendar so ostali nekoliko v ozadju, nekoliko stran od fronte," je izjavil, s tem pa poskrbel za ogorčenje.
"Izjave predsednika Trumpa so žaljive in odkrito povedano grozljive, in me ne preseneča, da so povzročile toliko bolečine svojcem tistih, ki so bili ubiti ali ranjeni," je v odzivu dejal britanski premier Keir Starmer.
"Če bi se jaz tako zagovoril ali izrekel te besede, bi se zagotovo opravičil," je nadaljeval.
Oglasil pa se je tudi britanski princ Harry, ki sicer le redko komentira politično dogajanje v javnosti. V odzivu se je Harry, ki je bil dvakrat napoten v Afganistan, poklonil vojakom Nata, ubitim v konfliktu, vključno s 457 britanskimi vojaki.
"Tam sem služil. Tam sem dobil prijatelje za vse življenje. In tam sem izgubil prijatelje," je zapisal. Kot je dejal, si žrtve zaslužijo, da se o njih govori resnicoljubno in s spoštovanjem. "Leta 2001 je Nato prvič v zgodovini aktiviral 5. člen. To je pomenilo, da je bila vsaka zavezniška država dolžna stati ob strani ZDA v Afganistanu pri prizadevanju za našo skupno varnost. Zavezniki so se odzvali na klic. Na tisoče življenj se je za vedno spremenilo. Matere in očetje so pokopali svoje sinove in hčere. Otroci so ostali brez staršev," je bil jasen Harry.
Trumpove izjave so obsodili tudi drugi ameriški zavezniki. Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski, ki je bil eden od 33.000 poljskih vojakov, ki so služili v Afganistanu, je dejal: "Nihče nima pravice posmehovati se služenju naših vojakov".
Kanadski minister za obrambo David J. McGuinty je dejal, da so bili kanadski vojaki na fronti že od samega začetka, "ne zato, ker bi morali, ampak zato, ker je bilo prav". Kot je dodal, je 158 kanadskih vojakov plačalo najvišjo ceno za služenje v Afganistanu.
Jaap de Hoop Scheffer, nekdanji generalni sekretar Nata med vojno v Afganistanu, pa je za BBC World Service dejal: "Noben ameriški predsednik ne bi smel imeti svobode omalovaževati njihove zapuščine in žaliti tistih, ki še vedno žalujejo za dejstvom, da se niso vrnili živi iz Afganistana. Pričakoval bi iskreno opravičilo predsednika ZDA".
Danska premierka obsodila Trumpove žaljive izjave
Trumpove izjave je danes obsodila tudi danska premierka Mette Frederiksen. Opozorila je, da je njena država med tistimi, ki so imele v Afganistanu največje izgube glede na število prebivalcev.
"Razumem danske veterane, ki pravijo, da ni besed, s katerimi bi opisali, kako bolijo takšne izjave," je premierka zapisala na družbenem omrežju Facebook in dodala, da je nesprejemljivo, da ameriški predsednik pod vprašaj postavlja zavezo zavezniških vojakov v Afganistanu.
Dansko veteransko združenje je namreč že pred tem sporočilo, da nimajo besed ob Trumpovih izjavah, ter pozvalo k tihemu shodu proti ameriškemu predsedniku prihodnjo soboto.
Po podatkih danskih oboroženih sil je v Natovi operaciji v Afganistanu umrlo 44 danskih vojakov, od tega je bilo 37 ubitih v bojih, sedem pa jih je umrlo zaradi bolezni, nesreč ali poškodb. Iz 5,4-milijonske države je v Afganistanu služilo 12.000 vojakov in civilistov.
Po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001 je bil prvič in edinkrat aktiviran 5. člen severnoatlantske pogodbe, ki pravi, da je napad na eno članico Nata napad na vse. Številne članice zavezništva so prispevale sile in opremo s ciljem izkoreninjenja islamističnih skupin v Afganistanu.
Do leta 2021, ko so ZDA umaknile svoje sile iz države, je bilo v konfliktu ubitih več kot 3500 vojakov, od tega približno dve tretjini ameriških. Velika Britanija je utrpela drugo največje število vojaških žrtev v konfliktu, in sicer 457.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.