"Verjetno bom postal 'gospod veto'. Potem bomo na neki točki verjetno sklenili dogovore. Oni nam bodo pošiljali zakonske predloge, jaz pa bom nanje vložil veto. Ko bo vse skupaj mesec ali dva blokirano zaradi veta, bodo spoznali, da je to le izguba časa, zato bodo prišli in sklenili dogovor," je dejal Donald Trump v podkastu časopisa New York Post.
Gre za redko priznanje Trumpa, da bi njegova stranka lahko izgubila volitve v kongres, ki bodo na sporedu jutri. Trump je bil v predvolilni kampanji precej aktiven in je obiskal zvezne države, ki tradicionalno podpirajo republikansko stranko. A tudi tam se pričakuje boj za vsak glas, saj so volivci zaskrbljeni zaradi visokih življenjskih stroškov in vojne v Iranu.
Večina javnomnenjskih raziskav kaže, da imajo demokrati dobre možnosti za pridobitev treh sedežev, ki jih potrebujejo za osvojitev večine v predstavniškem domu. Optimistični so tudi glede možnosti za osvojitev večine v senatu, kjer je izid sodeč po anketah povsem negotov. Trump sicer v svojih govorih nenehno poudarja, da imajo Združene države "najboljše gospodarstvo v zgodovini", hkrati pa trdi, da javnomnenjske raziskave ne odražajo dejanske podpore republikancem.
V drugem delu intervjuja je Trump izjavil, da bi se z veseljem znova potegoval za predsedniški mandat, če bi imel to možnost, a je priznal, da mu ustava to onemogoča. 22. amandma k ameriški ustavi namreč prepoveduje, da bi bila ista oseba za predsednika izvoljena več kot dvakrat.
Če demokrati dobijo večino v enem ali obeh domovih, lahko omejijo politično moč Trumpa. Če republikanci ohranijo večino v obeh domovih, pa bo Trump lažje uveljavljal svojo zakonodajno agendo. Kongres ima sicer pomembno vlogo pri sprejemanju zakonov, proračuna in nadzoru izvršne oblasti.
Demokratska kongresnica podprla republikanca
Demokratska kongresnica Haley Stevens, ki je poleti na demokratskih notranjih strankarskih volitvah za senatno nominacijo v Michiganu tesno izgubila proti Abdulu El Sayedu, je medtem v nedeljo presenetljivo umaknila podporo kandidatu lastne stranke in podprla republikanca Mika Rogersa.
El Sayed je doslej v anketah tesno vodil proti Rogersu, svoje glasove je do konca prejšnjega tedna predčasno že oddalo več kot dva milijona izmed več kot sedmih milijonov registriranih volivcev v Michiganu, poroča televizija NBC.
Stevens je doslej po porazu na strankarskih volitvah podpirala El Sayeda, vendar pa sta se pred nedeljskim zborovanjem sprla. Stevens je zahtevala, da El Sayed obsodi oglas, kritičen do Izraela, in se zanj opraviči, kar je muslimanski kandidat zavrnil. Stevens je od njega zahtevala opravičilo in javno obsodbo oglasa skupine, ki ni del El Sayedove uradne kampanje, ampak ga podpira. El Sayed pa je spomnil, da je šlo za oglas iz časa strankarskih notranjih volitev pred tremi meseci in da tega vprašanja ne namerava ponovno odpirati.
Stevens je imela pred strankarskimi volitvami finančno podporo proizraelskih lobijev, ki so svoje financiranje po njenem porazu preselili k republikancu. "Kot ste morda videli, je naš demokratski kandidat za senat Abdul dejal, da v njegovi kampanji nisem več dobrodošla in naj se je izogibam. Ima prav in zato danes podpiram Mika Rogersa za senat ZDA," je v nedeljo sporočila Stevens, potem ko je iz El Sayedovega kroga dobila obvestilo, da na njegovih dogodkih ni več dobrodošla.
Prestop Stevens in njeno podporo republikanskemu kandidatu so številni demokrati ostro obsodili. Nekateri so jo obtožili, da je izdala demokratsko stranko. Republikanski kandidat Rogers je po drugi strani dejal, da je počaščen zaradi podpore demokratske kongresnice. Poudaril je, da je treba nastopiti proti sovraštvu, pri čemer je dejal, da se Judi v Michiganu zaradi El Sayeda skrivajo.
Trump in republikanci El Sayeda sicer brez dokazov obtožujejo povezav z muslimansko bratovščino in ga označujejo za terorista. El Sayed pa je v nedeljo dejal, da si deset milijonov prebivalcev Michigana zasluži boljšo vlado od Trumpove, in zatrdil, da o potezi Stevens ne razmišlja.
Predsedniški veto je ustavno pooblastilo ameriškega predsednika, s katerim lahko zavrne zakon, ki ga je sprejel kongres. Ko predsednik izkoristi veto, se zakon vrne v kongres, ki pa ga lahko kljub temu uveljavi, če obe hiši, torej predstavniški dom in senat, zakon ponovno potrdita z dvotretjinsko večino glasov. To je pomemben mehanizem delitve oblasti in nadzora med izvršno in zakonodajno vejo oblasti.
Vmesne kongresne volitve so volitve, ki potekajo na polovici štiriletnega mandatskega obdobja ameriškega predsednika. Na teh volitvah volivci odločajo o celotni sestavi predstavniškega doma in o približno tretjini sedežev v senatu. Te volitve pogosto služijo kot nekakšen pokazatelj priljubljenosti trenutnega predsednika in njegove politike, saj lahko pomembno spremenijo politično ravnovesje moči v Washingtonu.
22. amandma k ameriški ustavi, ki je bil sprejet leta 1951 po štirih mandatih Franklina D. Roosevelta, določa strogo omejitev števila predsedniških mandatov. Nobena oseba ne sme biti izvoljena na položaj predsednika Združenih držav več kot dvakrat, prav tako pa ne more kandidirati več kot enkrat, če je že več kot dve leti nadomeščala prejšnjega predsednika na položaju.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.