"Venezuela resnično dobro deluje. Z vodstvom sodelujemo zelo dobro," je predsednik ZDA Donald Trump v nedeljo dejal v izjavi za medije na krovu predsedniškega letala Air Force One, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Na vprašanje o tem, ali se namerava srečati z Delcy Rodriguez, je dejal, da se bosta "na neki točki" sestala.
Poudaril je še, da ZDA sedaj nadzorujejo Venezuelo, medtem ko vzdržujejo pomorsko blokado, s katero preprečujejo izvoz nafte iz južnoameriške države.
Rodriguezova, ki je v dneh po ameriški vojaški operaciji in aretaciji predsednika države Nicolasa Madura prevzela oblast, je nakazala pripravljenost na sodelovanje z ZDA, vključno s Trumpovimi zahtevami po dostopu do venezuelskih zalog nafte za ameriška naftna podjetja.
Predsednik ZDA je predstavnike naftnih podjetij v petek tudi gostil v Beli hiši, vendar za zdaj ni uspel pridobiti njihovih zavez za obsežne finančne vložke v okviru načrta o ameriškem prevzemu in obnovi venezuelske naftne industrije.
Trump se bo v četrtek v Beli hiši sestal z Machado
Ameriški predsednik Trump bo v četrtek v Beli hiši sprejel Nobelovo nagrajenko za mir in venezuelsko opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado, danes med drugim poročajo ameriški CNN in več tujih tiskovnih agencij, ki se sklicujejo na neimenovane uradnike ameriške vlade.
Po zajetju venezuelskega predsednika Madura 3. januarja je Trump dejal, da bo sam vodil Venezuelo, glede Machado pa je menil, da v domovini ne uživa zaupanja. Machado je potem predlagala, da bi svojo Nobelovo nagrado za mir delila s Trumpom, nakar je prišlo do dogovarjanja o srečanju.
"Slišal sem, da namerava to storiti, kar bi bila velika čast," je glede delitve nagrade prejšnji teden izjavil Trump, ponovil, koliko vojn je končal po svetu, in menil, da bi si nagrado zaslužil on. Nobelov inštitut je sicer že sporočil, da nagrade ni mogoče deliti.
Tiskovna predstavnica Bel hiše Caroline Leavitt je danes ponovno zagovarjala Trumpovo odločitev, da sodeluje s trenutno vlado v Venezueli, ki jo vodi začasna predsednica Delcy Rodriguez. "Predsednik in njegova ekipa za nacionalno varnost sta realno ocenila razmere v Venezueli in njuna odločitev se je izkazala za pravilno," je povedala za Fox News.
Trump je že v petek v Venezuelo poslal delegacijo, ki se je s tamkajšnjimi oblastmi pogovarjala o ponovni vzpostavitvi diplomatskih misij v obeh državah. Ameriška diplomatska enota za Venezuelo ima sedež zunaj države in deluje od zaprtja tamkajšnjega veleposlaništva ZDA leta 2019.
Venezuela naj bi izpustila 116 političnih zapornikov
Venezuela je danes sporočila, da so od minulega tedna na prostost izpustili 116 političnih zapornikov. Opozicija in nevladne organizacije medtem navajajo veliko manjše številke. Da bo začela iz zaporov izpuščati tiste, ki so jih zaprli v času predsednika Madura, je vlada v Caracasu sporočila v četrtek.
S pristojnega ministrstva so danes sporočili, da so izpustili tiste, ki so bili zaprti "zaradi motenja ustavnega reda in ogrožanja stabilnosti države".
Venezuelska nevladna organizacija Foro Penal, ki že dolgo spremlja pregon opozicijskih predstavnikov v državi, je medtem sporočila, da so v nedeljo zvečer izpustili 24 političnih zapornikov, med katerimi sta bila tudi dva Italijana in mlad opozicijski vodja. Skupno so po njihovih podatkih doslej izpustili 41 političnih zapornikov, poročajo tuje tiskovne agencije.
Italijanska premierka Giorgia Meloni se je na omrežju X danes že zahvalila venezuelskim oblastem pod vodstvom začasne predsednice Delcy Rodriguez in pozdravila izpustitev dveh Italijanov. Gre za humanitarnega delavca Alberta Trentinija in poslovneža Maria Burla, ki sta bila zaprta od novembra 2024 in sta že v Italiji. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani pa je sporočil, da namerava Italija diplomatske odnose s Caracasom dvigniti z ravni odpravnika poslov na veleposlaniško raven.
Organizacije za zaščito človekovih pravic sicer ocenjujejo, da je v Venezueli zaprtih med 800 in 1200 političnih zapornikov.
Potem ko so ZDA v napadu v Venezueli 3. januarja zajele in v ZDA odpeljale Madura s soprogo, so v četrtek iz Caracasa sporočili, da v želji po ohranjanju miru iz zaporov izpuščajo večje število političnih zapornikov, med katerimi so tudi tuji državljani.
Bela hiša je v odzivu ocenila, da je to posledica pritiska predsednika Donalda Trumpa. Ta je nato v petek sporočil, da je preklical načrtovani drugi val napadov na Venezuelo, kot razlog pa navedel izpustitev političnih zapornikov in dobro sodelovanje med državama, med drugim na področju naftne in plinske infrastrukture.
Papež sprejel vodjo venezuelske opozicije Machado
Papež Leon XIV. je danes na zasebni avdienci sprejel vodjo venezuelske opozicije in Nobelovo nagrajenko za mir Mario Corino Machado. Podrobnosti v Vatikanu niso sporočili, saj je bila samo navedena na seznamu oseb, ki jih je dopoldne sprejel papež.
Iz politične skupine, katere članica je Machado, so sporočili, da se je papežu zahvalila za podporo. Povedala mu je, da je venezuelski narod močan in ostaja neomajen ter da moli za svobodo Venezuele. Prosila ga je, naj posreduje za vse Venezuelce, ki so bili ugrabljeni ali pa so izginili.
"Ob spremljavi Cerkve in pritisku ameriške vlade brez primere je poraz zla v državi bližje," je dodala v izjavi, ki jo povzemajo tuje tiskovne agencije.
Papež je Machado sprejel v tednu, ko naj bi jo v Washingtonu sprejel ameriški predsednik Donald Trump, ki je sicer že dal vedeti, da je ne vidi na čelu države, ker da med Venezuelci ne uživa zadostne podpore.
Minuli teden pa sta se po navedbah Bele hiše o razmerah v Venezueli po telefonu pogovarjala ameriški zunanji minister Marco Rubio in vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin. Po poročanju italijanskega časnika Il Messagero sta govorila o usodi političnih zapornikov v tej južnoameriški državi, ki jih je začela izpuščati v četrtek. Iz Caracasa so danes sporočili, da so jih doslej izpustili 116, medtem ko opozicija in nevladne organizacije navajajo veliko manjše število.
Po nedavnem ameriškem napadu v Venezueli, v katerem so zajeli in v ZDA odpeljali venezuelskega predsednika Nicolasa Madura s soprogo, je sicer papež v nagovoru veleposlanikom, akreditiranim v Vatikanu, v petek znova pozval k zaščiti suverenosti Venezuele.
Pozval je k "spoštovanju volje venezuelskega naroda in zaščiti človekovih in državljanskih pravic vseh", potem ko je Trump dejal, da bi ZDA lahko več let nadzorovale državo. Izrazil je tudi resno zaskrbljenost zaradi naraščanja napetosti na območju Karibskega morja in Tihega oceana.
Delcy Rodríguez je venezuelska političarka, ki je trenutno vršilka dolžnosti predsednice Venezuele. Pred tem je opravljala funkcijo podpredsednice države in zunanje ministrice. Njeno imenovanje na položaj vršilke dolžnosti predsednice je sledilo po ameriški vojaški operaciji in aretaciji predsednika Nicolasa Madura. Rodriguezova je znana po svojem tesnem sodelovanju z Madurom in po zagovarjanju njegove politike.
Diplomatski odnosi med Venezuelo in ZDA so v zadnjih letih zelo napeti. Leta 2019 so ZDA zaprle svoje veleposlaništvo v Caracasu, kar je povzročilo prekinitev diplomatskih odnosov na veleposlaniški ravni. Ameriška diplomatska misija v Venezueli je od takrat delovala zunaj države.
Maria Corina Machado je venezuelska opozicijska voditeljica in predsednica stranke Vente Venezuela. V preteklosti je bila poslanka v venezuelski narodni skupščini. Znana je po svojem trdem stališču proti vladi Nicolasa Madura in po tem, da je prejela Nobelovo nagrado za mir. Kljub temu pa članek omenja, da predsednik Trump dvomi v njeno zadostno podporo med Venezuelci, kar nakazuje na zapletenost venezuelske opozicijske scene in različne interese znotraj nje.
Donald Trump je preklical načrtovani drugi val napadov na Venezuelo zaradi več dejavnikov. Glavna razloga sta bila izpustitev političnih zapornikov iz venezuelskih zaporov, kar je bil eden od ciljev ameriškega pritiska, ter izboljšano sodelovanje med ZDA in Venezuelo, zlasti na področju naftne in plinske infrastrukture. Ta poteza je nakazala začetek nove faze v odnosih med državama, ki temelji na pogajanjih in sodelovanju namesto na vojaški konfrontaciji.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.