Trump s sinom Ericom in Muskom prispel na Kitajsko

"Predsednika Xija, voditelja z izjemnim ugledom, bom prosil, naj odpre Kitajsko, da bodo ti briljantni ljudje lahko ustvarili magijo in pripomogli, da se bo Ljudska republika dvignila še na višjo raven," je Trump zapisal še pred obiskom.

Ob pristanku na Kitajskem so mu pripravili svečan sprejem z rdečo preprogo, po kateri se je sprehodil skozi špalir, Kitajci pa so mahali s kitajskimi in ameriškimi zastavicami. Za Trumpom sta hodila njegov sin Eric in Elon Musk.

Ameriškega predsednika je na letališču sprejel kitajski podpredsednik Han Zheng, kar poznavalci ocenjujejo kot velik znak spoštovanja. Leta 2017, ko je Trump prav tako obiskal Kitajsko, so na sprejem poslali državnega svetnika Yang Jiechija, ki ima občutno nižjo politično funkcijo. Han se je sicer udeležil tudi Trumpove inavguracije, poroča BBC.

V Trumpovi delegaciji je več direktorjev tehnoloških podjetij, kar kaže na to, da bodo poslovni odnosi v ospredju obiska.

Pogovori med svetovnima velesilama bodo zagotovo pomembni, čeprav se je obseg trgovine med državama v zadnjih letih, predvsem na račun trgovinskih vojn, tarif in drugih omejitev, zmanjšal. Če je bila izmenjava leta 2022 vredna več kot 690 milijard, je lani znašala slabih 417 milijard dolarjev. Pomenljiv je tudi podatek, da so ZDA lani od Kitajcev več blaga kupile, kot pa jim ga prodale.

Američani naj bi svoje poslovne priložnosti videli predvsem v pridelavi soje in govedine ter pri svojem proizvajalcu letal Boeingu.

Program predvideva, da se bosta v četrtek srečala predsednika, sledijo pogovori in zvečer slovesna večerja za obe delegaciji.

V petek se bosta Trump in Xi rokovala in fotografirala na sedežu Komunistične stranke. Ko Kitajci tuje državnike povabijo na to mesto, je to pogosto znak bližine in naklonjenosti.

Sledi še eno srečanje Trumpa in Xija ter čajanka in delovno kosilo. Trumpa na letališču pred odhodom čaka še zaključna slovesnost.

Ameriški predsednik je pred odhodom sicer napovedal, da bo s Xijem govoril tudi o Iranu, čeprav ZDA pomoči Pekinga pri končanju vojne proti islamski republiki po njegovih besedah ne potrebujejo. Ena od tem bo bržkone tudi vprašanje Tajvana, ki ga Kitajska vidi kot največjo točko tveganja v odnosih z ZDA.

Medtem so se danes v Južni Koreji predstavniki obeh držav sestali na trgovinskih in gospodarskih posvetovanjih. Ameriško stran je med drugim zastopal finančni minister Scott Bessent, kitajsko pa podpredsednik vlade He Lifeng. Podrobnosti pogovorov niso znane.