Pri ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu nikoli ne vemo povsem točno, ali je neka njegova ideja resna ali pa jo navrže bolj v šali. Denimo, ko je prvič predlagal, da bi Kanado in Grenlandijo priključili ZDA, so vsi mislili, da se šali. Pozneje pa se je izkazalo, da te "šale" vendarle niso tako nedolžne in neresne in da o tem resno razmišlja.
A vsaj pri njegovi zadnji šali ni velike bojazni, da bi se ta dejansko uresničila. Ko so ga novinarji vprašali o tem, koga bi rad videl kot novega papeža, je namreč odgovoril: "Jaz bi rad bil papež. To bi bila moja prva izbira."
Nato pa se je hitro dopolnil in dodal, da nima nobenih preferenc. "Moram pa reči, da imamo kardinala, ki prihaja iz kraja, ki se mu reče New York, in ki je zelo dober. Tako da bomo videli, kaj se bo zgodilo," je dejal Trump.
78-letni milijarder, ki je polno zaposlen kot predsednik ZDA, je bil trikrat poročen. Leta 2016 je izjavil, da je prezbiterijanec in protestant, leta 2020 pa, da je nedenominacijski kristjan. Že te okoliščine ga tako "diskvalificirajo" kot potencialnega kandidata za poglavarja Rimokatoliške cerkve.
Vendar pa so Trumpovo idejo, da bi ga postavili za papeža, nekateri njegovi podporniki takoj z vznemirjenjem sprejeli. Republikanski senator Lindsey Graham je na družbenem omrežju X zapisal: "Navdušen sem nad tem, da je predsednik Trump odprt za idejo, da bi postal naslednji papež. To bi bil resnično nepričakovan kandidat, vendar bi papeški konklave in katoliške vernike prosil, naj ostanejo odprti za to možnost! Prva kombinacija papež-ameriški predsednik bi imela veliko prednosti. Pričakujemo beli dim ... Trump MMXXVIII!"
Sicer pa niti newyorški kardinal Timothy Dolan, ki ga je izpostavil Trump, po ocenah poznavalcev ni med vodilnimi kandidati za naslednika papeža Frančiška. V vsej 2000-letni zgodovini katoliške cerkve še ni bilo papeža iz ZDA. Na londonskih stavnicah je favorit dosedanji vatikanski državni tajnik Pietro Parolin. Na drugem mestu med t. i. papabili oziroma možnimi kandidati za papeža je še nekdanji nadškof Manile s Filipinov Luis Antonio Tagle. Sledijo mu kardinali Peter Turkson iz Gane, Italijan Matteo Zuppi, madžarski nadškof Peter Erdo in jeruzalemski latinski patriarh Pierbattista Pizzaballa, najvišji predstavnik katoliške cerkve na Bližnjem vzhodu.
Po tem, ko je minuli ponedeljek umrl papež Frančišek, je Vatikan ta teden sporočil, da bodo kardinali začeli z izbiro novega voditelja Cerkve v sredo, 7. maja. V konklavu lahko sodeluje okoli 135 kardinalov, ki so stari nad 80 let, prihajajo pa z vsega sveta.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.