Trump resno razmišlja o umiku iz obrambnega pakta, ker, kot je pojasnil, že dolgo dvomi v verodostojnost Nata.
Na vprašanje časnika Telegraph, ali bi po vojni ponovno razmislil o članstvu ZDA v Natu, je Trump dejal: "Oh, da, rekel bi, da je to več kot le stvar ponovnega premisleka ... Nikoli me Nato ni prepričal. Vedno sem vedel, da je le 'papirnati tiger', in to ve tudi ruski predsednik Vladimir Putin."
Tudi drugi visoki uradniki so namignili, da bi ZDA lahko zapustile Nato, čeprav ni jasno, kako resno je treba te grožnje jemati. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v ponedeljek dejal, da bo Washington moral po koncu vojne v Iranu "ponovno preučiti" svoj odnos do Nata.
"Če je Nato samo to, da mi branimo Evropo, če je ta napadena, hkrati pa nam zavračajo pravice do uporabe oporišč, ko jih potrebujemo, potem to ni zelo dober dogovor. Težko je ostati v takem razmerju in reči, da je to dobro za Združene države. Zato bo treba vse to ponovno preučiti," je povedal za Al Jazeero.
Trumpa je namreč konkretno razjezila zavrnitev evropskih zaveznikov, da bi poslali vojne ladje za pomoč pri ponovnem odprtju Hormuške ožine, ključne pomorske poti za nafto in plin, ki jo nadzoruje Iran, ter njihova odločitev, da ZDA ne dovolijo uporabe vojaških baz za napade na Islamsko republiko Iran.
Evropski voditelji pa menijo, da so poskusi ponovnega odprtja Hormuške ožine zelo nevarni, saj Iran še naprej napada tankerje v ožini, ki ne veljajo za "prijateljske". Prav tako so dejali, da je Trumpova vojna proti Iranu vojna po njegovi izbiri, o kateri pred njenim začetkom niso bili obveščeni oziroma se z njimi ni posvetoval. Omenili so tudi, da niso pripravljeni na vpletanje v konflikt, ki bi se lahko spremenil v še eno "neskončno vojno" na Bližnjem vzhodu, podobno kot se je to zgodilo v Iraku ali Afganistanu.
Trump je jasno povedal, da to zadržanost vidi kot izdajo Nata do ZDA, potem ko so te pomagale Ukrajini v njenem štiriletnem konfliktu z Rusijo. Nasprotniki tega stališča pa poudarjajo, da Nato temelji na načelu kolektivne obrambe, ne pa napada.
"Poleg tega, da jih ni bilo zraven, je bilo to pravzaprav težko verjeti. In nisem posebej pritiskal. Samo rekel sem, Hej', veste, nisem preveč vztrajal. Mislim pa, da bi to moralo biti samoumevno," je bil kritičen do evropskih voditeljev. "Mi smo bili tam samodejno, tudi za Ukrajino, ki ni bila naš problem. To je bil preizkus, in mi smo bili tam za njih, in vedno bi bili tam za njih. Oni pa niso bili tam za nas."
Že pred temi izjavami je bil precej glasen na družbenem omrežju Truth Social, kjer je napisal, da je bila "Francija zelo nekoristna glede 'klavca iz Irana" in da si bodo ZDA to zapomnile. V drugi objavi je predsednik izpostavil Združeno kraljestvo in jih kritiziral, obenem pa pozval druge države k ukrepanju v Hormuški ožini.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.