Donald Trump je evropske voditelje poklical z letala Air Force One, ko se je vračal s srečanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in kitajskim predsednikom Ši Džinpingom v Šendženu na Kitajskem, poroča Politico. Po navedbah štirih evropskih uradnikov, ki so bili seznanjeni s pogovorom, je ameriški predsednik med klicem poudaril, da Putin po njegovem mnenju resno razmišlja o mirovnih pogajanjih.
Ob tem je Trump odločno podvomil o nadaljnjem namenjanju milijard dolarjev vojaške pomoči Ukrajini. Pod vprašaj je postavil predvsem nadaljnjo porabo sredstev, ki jih za podporo Kijevu namenja koalicija voljnih. Po besedah enega od udeležencev srečanja je Trump govoril na splošno in poudaril, da v vojni umira veliko ljudi, zato bi morale države prenehati zapravljati denar zanjo.
O pogovoru so za Politico spregovorili trije evropski predstavniki, ki so zaradi zasebnosti srečanja želeli ostati anonimni. Bela hiša se na prošnjo za komentar za zdaj ni odzvala.
Koalicija voljnih o večji pomoči Ukrajini
V Berlinu se je popoldne začelo srečanje koalicije voljnih za Ukrajino o iskanju poti do miru in vlogi Evrope v pogajanjih za končanje vojne. Na vrhu v Berlinu je sodelovalo 26 predsednikov držav in vlad. Udeležili so se ga tudi posebna odposlanca ZDA Steve Witkoff in Jared Kushner, vodje evropskih institucij ter generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte. V nemško prestolnico je pripotoval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Zasedanje gosti nemški kancler Friedrich Merz skupaj s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in britanskim premierjem Andyjem Burnhamom, med udeleženci pa je tudi premier Janez Janša. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa gre za največji vrh koalicije voljnih doslej.
Dnevni red je bil osredotočen zlasti na usklajevanje diplomatskih prizadevanj, ki so v zadnjem času dobila nov zagon, pa tudi na zagotavljanje nadaljnje podpore Ukrajini in varnostna jamstva po koncu vojne.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pred začetkom zasedanja poudarila, da je "Evropa trdna in združena". "Ukrajini bomo še naprej nudili podporo in ohranili bomo poln pritisk na Rusijo," je zapisala na družbenem omrežju X.
Da je najpomembnejša naloga Evrope, da ohranja podporo Ukrajini in izvaja pritisk na Rusijo, da bi prišla za pogajalsko mizo, je pred srečanjem izpostavil tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. "Evropa ima močno pogajalsko ekipo, enoten glas in jasen cilj: podpreti Ukrajino pri doseganju pravičnega in trajnega miru," je še objavil na X in dodal, da mora o zadevah, ki zadevajo Evropo, razpravljati Evropa.
Baltske države pa so zahodne partnerice pozvale k večji pomoči Ukrajini. "Ukrajino moramo podpreti z vsemi sredstvi – vojaško, finančno in predvsem na področju energetike," je po poročanju dpa novinarjem pred srečanjem dejal litovski predsednik Gitanas Nauseda. Tudi latvijski premier Andris Kulbergs je menil, da je potrebna solidarnost med vsemi Evropejci.
Merz: Ukrajina bo imela našo nadaljnjo podporo
"Kot koalicija voljnih smo danes jasno izrazili, da pozdravljamo potezo ZDA, da začnejo nova pogajanja z Rusijo," je na novinarski konferenci po zasedanju povedal Merz. Pri pogovorih z Rusijo o končanju vojne v Ukrajini želijo sodelovati kot ekipa s Kijevom in Washingtonom. Cilj mora biti varna Ukrajina v varni Evropi, je poudaril.
"Smo na točki, ko ni mogoče sprejeti nobene odločitve o Ukrajini brez prisotnosti Ukrajine. In nobene odločitve o evropski varnosti brez prisotnosti Evrope za pogajalsko mizo – to je jasno," pa je dejal britanski premier Andy Burnham, ki je skupaj z Merzem in Macronom gostil srečanje.
Po besedah Merza bodo naslednji mirovni pogovori kmalu, kraj zanje pa bo treba še določiti. Predlagal je, da bi lahko potekali na "nevtralnem kraju", denimo v Združenih arabskih emiratih, tako kot zadnji pogovori med Rusijo in Ukrajino ob posredovanju ZDA.
Nemški kancler je govoril tudi o tristranskem srečanju Trumpa, Putina in kitajskega predsednika Ši Džinpinga v Šendženu. Opozoril je, da posamezne velesile rešitev za končanje vojne iščejo brez sodelovanja Ukrajine. "Jaltski format ne bo prinesel miru," je poudaril in dodal, da bi bila mirovna pogajanja lahko uspešna le v sodelovanju z Ukrajino in Evropo.
"Srečanje v Šendženu je bilo očitno predvsem priložnost za fotografiranje," je bil kritičen Merz.
Kushner: Trump ne namerava ničesar vsiliti enostransko
Posebni odposlanec ZDA Jared Kushner je po srečanju v Berlinu medijem povedal, da si Trump prizadeva za vključitev Evrope v mirovni sporazum o Ukrajini, in ocenil, da se stališča ZDA in Evrope vse bolj zbližujejo.
"Želimo zagotoviti, da je vse, kar počnemo, usklajeno, prav tako pa bi znova poudaril, da predsednik Trump želi skleniti sporazum z Evropo ob svoji strani. Ničesar ne namerava vsiliti enostransko," je dejal.
"Vsako varnostno jamstvo za Ukrajino bo temeljilo na 5. členu Severnoatlantske pogodbe," je še zatrdil Kushner. "Mislim, da smo dosegli, da se Rusija strinja s tem konceptom," je dodal. Omenjeni člen sicer govori o načelu kolektivne obrambe v zavezništvu.
Povedal je še, da je Trump po telefonu poklical na srečanje v Berlinu in poročal o pogovorih s Xijem in Putinom.









































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.