Trump: Škoda, da mi Združeni narodi niso pomagali rešiti konfliktov

Ameriški predsednik Donald Trump je v uvodu svojega govora na splošni razpravi Generalne skupščine Združenih narodov spomnil, da je od njegovega zadnjega nagovora ZN minilo šest let. "Od tistega dne je orožje uničilo mir, ki sem ga skoval na dveh celinah. Obdobje miru in stabilnosti je prešlo v eno največjih kriz našega časa," si je pripisal zasluge za mir v času njegovega prvega mandata.

Kot poroča BBC, je Trump ob tem pozdravil napredek, ki se je po njegovem mnenju pričel z njegovo vrnitvijo v Belo hišo. Trdi, da so ZDA osem mesecev po začetku svojega drugega mandata vstopile v "resnično zlato dobo Amerike".

Dodal je, da so ZDA najpomembnejša država na svetu. "Amerika je blagoslovljena z najmočnejšim gospodarstvom, najmočnejšimi mejami, najmočnejšo vojsko, najmočnejšimi prijateljstvi in najmočnejšim duhom katerega koli naroda na svetu," je dejal. V svoj govor je sicer vpeljal retoriko, ki jo je moč opaziti v skoraj vsakem njegovem sporočilu.

Ameriški predsednik je ob tem kritiko namenil tudi Združenim narodom, ki po njegovem mnenju ne dosegajo svojega potenciala. "Kakšen je sploh njihov namen?" se je vprašal ter dodal, da jih med pogajanji za končanje vojn po svetu niso podprli.

V govoru je znova zatrdil, da je v svojem mandatu končal kar sedem vojn, čeprav so mu drugi trdili, da se konfliktov ne da končati. Ob tem je naštel konflikte med Kambodžo in Tajsko, Kosovom in Srbijo, Pakistanom in Indijo, Izraelom in Iranom, Egiptom in Etiopijo, Armenijo in Azerbajdžanom ter vojno med DR Kongo in Ruando.

Kot poudarja BBC, so številne od teh "vojn" trajale le nekaj dni, čeprav so bile posledica dolgotrajnih napetosti, in ni jasno, ali bodo nekateri mirovni sporazumi obstali. 

Maja so se tako zaradi "dolgih pogovorov, med katerimi so posredovale ZDA" končali štiridnevni boji med Indijo in Pakistanom, je dejal Trump. Pakistan je pohvalil njegova prizadevanja in ga priporočil za Nobelovo nagrado za mir, vseeno pa je Indija izpostavila, da je bila vpletenost Združenih držav manjša, kot je bilo rečeno.

Nato so ZDA junija napadle jedrske lokacije v Iranu, s čimer naj bi bilo konec 12 dni trajajočih sovražnosti med Iranom in Izraelom. Vendar pa strokovnjaki pravijo, da dogovora o trajnem miru niso sklenili.

Trump je pozdravil tudi mirovni sporazum, ki sta ga Ruanda in Demokratična republika Kongo podpisali junija v Washingtonu. A od takrat sta bili obe strani obtoženi kršitve sklenjenega sporazuma, skupine za človekove pravice pa so v zadnjih nekaj mesecih dokumentirale ubijanje civilistov v vzhodnem Kongu. 

Trump je kljub temu prepričan, da je prav sam zaslužen za končanje vrste napetosti med državami, Združene narode pa je obtožil, da niso "niti poskusili pomagati pri končanju konfliktov".

Kasneje si je sicer Trump med srečanjem z generalnim sekretarjem ZN Antóniom Guterresom očitno premislil. Guterres je po srečanju dejal, da so Združene države bistvenega pomena za Združene narode in hvali Trumpa za njegovo delo v smeri "miru". Ameriški predsednik pa je dejal, da ZDA stoodstotno podpirajo Združene narode. "Mislim, da je potencial Združenih narodov neverjeten ... Včasih se s z njimi ne strinjam, ampak zelo jih podpiram," je dodal.

Komentiral je tudi teror, ki ga Izrael izvaja v Palestini, ter priznanje Palestine kot suverene države, kar so po vzrou Slovenije nedavno storile tudi številne druge države - Kanada, Velika Britanija, Francija, Portugalska. Sam se sicer strinja, da morajo doseči premirje v Gazi, vendar pa je ob tem tudi mnenja, da bi bilo priznanje Palestine kot suverene države "nagrada za Hamas".

Sam se namesto tega zavzema za izpustitev izraelskih talcev, ki jih je Hamas zajel 7. oktobra 2023. "Družine izraelskih talcev si namreč zaslužijo, da dobijo trupla ljubljenih, ki jih je ugrabil Hamas," je dodal.

Spomnimo, da so sicer prav ZDA z vetom ustavile predlog resolucije Varnostnega sveta ZN, ki zahteva takojšnje premirje v Gazi, izpustitev talcev in dostop humanitarne pomoči. Predlog je oblikovalo deset držav - med njimi Slovenija - in je imel podporo 14 članic Varnostnega sveta.

In kaj je povedal glede vojne v Ukrajini? Kot je dejal, je mislil, da bo zaradi njegovega "dobrega odnosa s Putinom" ta konflikt najlažje rešiti. A da se je motil. "Dejstvo, da spopadi trajajo že tako dolgo, Rusijo prikazujejo v slabi luči," je dodal.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je med zasedanjem pozorno poslušal Trumpov govor. Predsednika se bosta sicer kasneje sestala, Zelenski pa upa, da bo od ameriškega zaveznika prejel trdne zaveze glede naslednjih korakov ZDA v podporo Ukrajini.

Trump se zaenkrat zdi nezavezujoč in vztraja, da morajo druge države storiti enako. Poudaril je predvsem, da mora večji vložek videti od Evrope.

Na zasedanju ga spremlja tudi soproga Melania Trump, ki bo po poročanju NBC Newsa v New Yorku gostila sprejem za več deset zakoncev voditeljev držav. Na srečanju namerava napovedati novo globalno pobudo, osredotočeno na otroke, je sporočila Bela hiša.

Pobuda je osredotočena na dajanje prednosti osebnemu razvoju otrok, združevanje prizadevanj, povezanih s tehnologijo, izobraževanjem in otroki, ter sodelovanje z zasebnim sektorjem pri zagotavljanju dostopa do izobraževalne tehnologije in izmenjavi rešitev o umetni inteligenci.

Ameriška prva dama naj bi se danes srečala tudi z ukrajinsko prvo damo Oleno Zelensko.

Minuli mesec je sicer Trump ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu osebno izročil pismo soproge, v katerem je spregovorila o otrocih, ki jih je prizadela vojna v Ukrajini. Nekaj dni pozneje je ukrajinski predsednik Zelenski prinesel pismo svoje žene z željo, da ga ameriški predsednik izroči prvi dami. Zelenska se je v pismu zahvalila Melanii za njeno pisanje Putinu.

Trump je svetovne voditelje pozval tudi, naj zaščitijo svobodo govora. Spomnimo, da so prav v času Trumpovega mandata v ameriškem izobraževalnem sistemu sprožili val sankcij proti učiteljem in zaposlenim, ki so na družbenih omrežjih komentirali smrt konservativnega aktivista Charlieja Kirka. V več primerih so bili učitelji in univerzitetno osebje zaradi objav odpuščeni ali suspendirani.

Prav tako je ameriško zunanje ministrstvo po umoru Kirka napovedalo ukrepe proti tistim tujcem, ki poveličujejo nasilje. "Amerika ne bo gostila tujcev, ki slavijo smrt naših sodržavljanov," je ameriški zunanji minsiter Marco Rubio zapisal na spletu ter dodal, da so sprožili "vizumske prepovedi" in da se morajo vsi, ki imajo vizum in so hvalili napad na politično osebnost, pripraviti na deportacijo.

Trump je na generalni skupščini dejal še, da morajo voditelji zaščitit tudi versko svobodo, vključno s krščanstvom, ki je po njegovi ocen "najbolj preganjana religija". Meni, da je Evropa zaradi migracij v "resnih težavah", saj da v države prihajajo nezakoniti priseljenci, države pa glede tega "ne storijo absolutno ničesar".

Svetovne voditelje je ob tem pozval, naj zaključijo "neuspešen eksperiment odprtih meja". Pomemben del Evropske unije je sicer prav prost pretok blaga, storitev in oseb.

Ob tem je kritiko namenil županu Londona Sadiqu Khanu ter ga je označil za "groznega župana, ki želi preiti na šeriatsko pravo". Khan sicer ni napovedal nobenih načrtov za uvedbo šeriatskega prava v Londonu in, kot poudarja BBC, ni jasno, o čem govori Trump.

Kmalu bo govoru Trumpa se je tiskovni predstavnik župana Londona dejal, da "grozljivih in nestrpnih komentarjev ameriškega predsednika ne bomo počastili z odgovorom". "London je največje mesto na svetu, varnejše od večjih ameriških mest, in z veseljem pozdravljamo rekordno število ameriških državljanov, ki se priseljujejo sem," je dodal.

Tudi britanski minister za zdravje Wes Streeting se je poudaril, da Khan, ki je prvi muslimanski župan Londona, ne "poskuša uvesti šeriatskega prava" v prestolnici Združenega kraljestva. "To je župan, ki se zavzema za izboljšanje našega prometa, zraka, ulic, varnosti in možnosti. Ponosen sem, da je naš župan," je dodal Streeting.

Trump je komentiral tudi napotitev nacionalne garde v Washington DC, za katerega trdi, da je zdaj "spet popolnoma varno mesto". Dodal je, da odločitev morda res ni bila politično korektna, da pa je opravila svoje delo.

Kot je dejal ob sprejetju ukrepa, je to storil zato, ker "ima Washington eno najvišjih stopenj kriminala na svetu, višjo kot mnoge najbolj nasilne države tretjega sveta". Vendar pa podatki washingtonske policijske uprave (MPDC) in okrožnega javnega tožilstva v okrožju prestolnice njegovih navedb o povečanju kriminala ne potrjujejo, saj je v okrožju Columbia lani dosegel zgodovinsko najnižjo raven v 30 letih.