Iran je v zadnjem valu napadov po navedbah revolucionarne garde uporabil "strateške" rakete, vključno z nekaterimi najmočnejšimi v svojem arzenalu, kot so rakete fatah, emad in hajbar, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vojska je sporočila, da je v Izraelu napadla vojaške in obveščevalne cilje. Z brezpilotnimi letalniki so napadli vojaški center v Haifi in sprejemni center za vohunske satelite.
Vojaški center po navedbah iranskih sil igra ključno vlogo pri proizvodnji orožja in je velikega strateškega pomena za "krepitev sovražnikovih bojnih zmogljivosti", poroča iranska tiskovna agencija Tasnim.
Iranske sile so po poročanju katarske televizije Al Jazeera ciljale tudi energetsko infrastrukturo. V Haifi so bili tarča napada z droni, ki jih je Iran izvedel kot odgovor na napade na svoja skladišča nafte, rafinerija nafte in plina ter rezervoarji za shranjevanje goriva. Obenem je Iran izstrelil pet raket na ameriško oporišče Harir v kurdski regiji na severu Iraka.
Predsednik iranskega parlamenta Mohamad Bager Galibaf je medtem danes opozoril, da bo vsak napad na infrastrukturo islamske republike povzročil enak povračilni ukrep.
"Sovražnik naj ve, da bo ne glede na to, kaj stori, to imelo sorazmeren in takojšen odziv. Danes se držimo pravila 'oko za oko', brez kompromisov, brez izjem. Če bodo začeli vojno na infrastrukturo, bomo nedvomno ciljali infrastrukturo," je zapisal na omrežju X.
V ameriško-izraelski vojni proti Iranu je bilo doslej ubitih 193 otrok, najmlajša žrtev pa je osemmesečna deklica, je povedala tiskovna predstavnica iranske vlade Fatemeh Mohadžerani. Povedala je še, da so v napadih zadeli tudi 52 enot zdravstvene službe, 29 zdravstvenih ustanov, 19 urgentnih enot in 16 reševalnih vozil. Pri tem je bilo doslej ubitih 11 zdravstvenih delavcev.
Član iranskega parlamentarnega odbora za zdravstvo Mohammad Džamalian je sporočil, da v državi zaradi napadov ZDA in Izraela devet bolnišnic več ne deluje. Dodal je, da ima država zaloge zdravil za šest mesecev. Začasno so ustavili vse nenujne in kozmetične operacije, da zagotovijo prostor za nujne primere. Po vsej državi v bolnišnicah zdravijo 1400 ranjenih, poroča iranska agencija Ilna.
- Po ameriško-izraelskem napadu na Teheran Profimedia
- Po ameriško-izraelskem napadu na Teheran Profimedia
- Po ameriško-izraelskem napadu na Teheran Profimedia
- Po ameriško-izraelskem napadu na Teheran Profimedia
- Po ameriško-izraelskem napadu na Teheran Profimedia
ZDA naj bi v prvih dneh vojne z Iranom za strelivo porabile več milijard
Večinoma naj bi šlo za stroške raketnih izstrelkov tomahawk, ki stanejo med 1,4 in 2,5 milijona dolarjev za kos, in raket za zračno obrambo.
Vojna sicer ZDA trenutno stane okrog milijardo dolarjev na dan, je že prej poročal medij Daily Beast, vlada predsednika Donalda Trumpa pa bo kongres kmalu zaprosila za dodatna proračunska sredstva.
Mark Cancian iz Centra za strateške in mednarodne študije je za Washington Post povedal, da je Pentagon začel seliti sisteme protiraketne obrambe iz Južne Koreje in širše indo-pacifiške regije na Bližnji vzhod.
ZDA so doslej zaradi "prijateljskega ognja" izgubile tri lovska letala F-15 nad Kuvajtom, kar računu dodaja okoli 300 milijonov dolarjev stroškov. Obrambni proračun ZDA sicer za letos znaša 838 milijard, vojska je lani s Trumpovim zakonom o davčnih olajšavah in proračunu dobila še dodatnih 150 milijard.
State Department je za vrnitve Američanov iz regije domov porabil 40 milijonov dolarjev. Po zakonu bi morali te stroške poravnati državljani sami, a se je državni sekretar Marco Rubio odločil, da temu tokrat ne bo tako.
Po anketi inštituta Quinnipiac, objavljeni danes, vojni proti Iranu nasprotuje 53 odstotkov, podpira pa jo 40 odstotkov Američanov. Okoli 50 odstotkov jih meni, da bodo zaradi nje manj varni, približno 30 odstotkov pa, da bodo bolj.
Podobne rezultate kažeta anketi CNN in Fox News, objavljeni prejšnji teden. Anketa CNN je ugotovila, da 60 odstotkov državljanov Trumpu ne zaupa, da bo sprejemal pravilne odločitve glede vojne.
Trump je v objavi na svoji platformi Truth Social zvečer zagrozil Iranu, da ga čakajo hude vojaške posledice, če so v Hormuško ožino nastavili mine. ZDA sicer nimajo informacij, da je Iran to res storil, čeprav ameriške obveščevalne službe ocenjujejo, da se Iran na to pripravlja. "Če pa bodo odstranili tisto, kar so morda položili, bo to velik korak v pravo smer," je dodal Trump. Njegove izjave se nanašajo na navedbe CBS, da Iran z majhnimi plovili v ožino prevaža po dve do tri mine.
Rdeči križ in polmesec objavila nujen poziv za 44 milijonov evrov za Iran
Mednarodna zveza društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC) je danes objavila nujen poziv za 40 milijonov švicarskih frankov (več kot 44 milijonov evrov), ki jih potrebuje iranski Rdeči polmesec za zadovoljitev hitro naraščajočih potreb po humanitarni pomoči v Iranu.
V sporočilu za javnost so izpostavili, da bodo s temi sredstvi v naslednjih 16 mesecih podprli pet milijonov ljudi v 30 provincah, pri čemer bodo imeli prednost tisti, ki so neposredno prizadeti v izraelsko-ameriških napadih. Sredstva bodo namenjena tudi poškodovani infrastrukturi in odpravi motenj pri bistvenih storitvah. Poudarili so, da se po vsej državi soočajo z vse večjimi humanitarnimi potrebami, povezanimi z zdravstvenim varstvom, varnimi nastanitvami, vodo in sanitarijami ter duševnim zdravjem in psihosocialno podporo.
"Ker se humanitarne potrebe z vsakim dnem močno povečujejo, bo ta nujni poziv pomagal povečati obseg življenjsko pomembne pomoči in zagotoviti podporo najbolj prizadetim," je v izjavi izpostavila vodja delegacije IFRC v Iranu Maria Martinez.
Po njenih besedah je Rdeči polmesec v Iranu že od začetka izraelsko-ameriških napadov 28. februarja dejaven na terenu z več kot 2100 ekipami ter več kot 6500 člani osebja in prostovoljci. IFRC je v sporočilu na svoji spletni strani še objavil, da je iranskemu Rdečemu polmesecu iz svojega sklada za nujne primere že namenil 1,5 milijona švicarskih frankov.
ZN: Zaradi vojne v Libanonu razseljenih več kot 667.000 ljudi
Vojna med ZDA, Izraelom in Iranom se je v začetku meseca razširila tudi na Libanon, potem ko je proiranski Hezbolah v maščevanju za smrt iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja, ki je umrl prvi dan ameriško-izraelske operacije 28. februarja, napadel Izrael. Izrael je nato odgovoril s protinapadi.
Samo v zadnjih 24 urah je bilo v Libanonu zaradi izraelskih napadov na novo razseljenih več kot 100.000 ljudi, je sporočila agencija ZN za begunce (UNHCR). "Do danes se je na spletni strani platforme (libanonske) vlade kot razseljena oseba registriralo več kot 667.000 ljudi v Libanonu – kar je povečanje za 100.000 ljudi v zgolj enem dnevu," je dejala Karolina Lindholm Billing, predstavnica UNHCR v Libanonu.
V govoru prisotnim novinarjem v Ženevi je iz Bejruta sporočila, da gre za "hitrejši tempo" razseljevanja v primerjavi z letom 2024. Takrat so se sovražnosti med Hezbolahom in Izraelom prav tako zaostrile, preden sta strani novembra istega leta sklenili dogovor o prekinitvi ognja.
Spopadi se odvijajo predvsem na jugu Libanona, na območjih Hezbolaha, in v južnih predmestjih prestolnice Bejrut, ki veljajo za trdnjavo gibanja. Doslej je bilo po zadnjih podatkih libanonskih oblasti ubitih 486 ljudi, med njimi več kot 80 otrok, več kot 1300 jih je bilo ranjenih. Izrael je po lastnih navedbah od začetka spopadov izgubil dva vojaka.
Tudi danes je izraelska vojska sporočila, da bo ciljala infrastrukturo Hezbolaha, in prebivalce opozorila, naj zapustijo mesto Tir na jugu Libanona, kjer so pozneje državni mediji poročali o napadu. Izraelska vojska je obenem navedla, da bo poleg Tira napadla še obalno mesto Sidon, poroča AFP.
WHO opozarja na zdravstvene posledice vojne v Iranu
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je spričo stopnjevanja konflikta na Bližnjem vzhodu opozorila na zaskrbljujoč vpliv na javno zdravje, še zlasti na morebitno kontaminacijo hrane in vode zaradi škode na naftnih obratih v Iranu. WHO je zaskrbljena tudi zaradi napadov na zdravstvene ustanove v Iranu in drugod v regiji, ki so zahtevali žrtve.
"Zaradi škode na naftnih obratih v Iranu obstaja tveganje za kontaminacijo hrane, vode in zraka - nevarnosti, ki lahko imajo hude zdravstvene posledice, zlasti za otroke, starejše in ljudi z že obstoječimi zdravstvenimi težavami," je v ponedeljek na družbenem omrežju X zapisal generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus.
Pri tem je opozoril na poročila o dežju, polnem nafte, ki pada v nekaterih delih države.
Prvi mož WHO je že pred dnevi opozoril tudi na posledice napadov na zdravstveno infrastrukturo v regiji. Kot je dejal, so zabeležili 13 napadov na zdravstvene ustanove v Iranu med ameriško-izraelskimi napadi. Dodal je, da preverjajo poročila o štirih ubitih zdravstvenih delavcih in 25 ranjenih.
Nadaljujejo se iranski napadi na Zalivske države
Iranska revolucionarna garda (IRGC) je zgodaj zjutraj začela t.i. 33. val operacije Obljuba IV. Iranske oblasti so napovedale tudi, da bodo v prihodnje proti Izraelu in drugim ciljem uporabljali le svoje najtežje rakete, ki tehtajo tono ali več, poroča Al Jazeera.
V Bahrajnu je bila v iranskem napadu zadeta stanovanjska hiša v prestolnici Manama. Kot je sporočilo bahrajnsko notranje ministrstvo, je pri tem umrla 29-letna ženska, še osem ljudi pa je bilo ranjenih. Že v ponedeljek so iz Bahrajna poročali o 32 ranjenih v iranskem napadu z droni na otoku Sitra južno od Maname. Iranska vojska je napadla tudi obrat za razsoljevanje vode, so sporočile oblasti.
Združeni arabski emirati so medtem danes sporočili, da so na vzhodu države prestregli napade z raketami in droni iz Irana.
Savdska Arabija je navedla, da je na vzhodu države prestregla dva iranska drona, Kuvajt pa je sporočil, da so njegove sile prestregle šest iranskih brezpilotnikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Iranski predsednik Masud Pezeškian se je sicer sosednjim državam v soboto opravičil za napade. V nagovoru, ki ga je prenašala iranska državna televizija, je dejal, da bo Iran takšne napade ustavil, če z ozemlja sosednjih držav ne bo napadov nanj.
Avstralija bo zalivskim državam pomagala pri obrambi pred iranskimi napadi
Avstralski premier Anthony Albanese je sporočil, da bo Avstralija zalivskim državam pomagla pri obrambi pred iranskimi napadi in zaščiti civilistov. Kot pravi, bo avstralska vojska za štiri tedne poslala letalo za zgodnje opozarjanje E-7A Wedgetail in podporno osebje, da bi "zaščitila in zavarovala zračni prostor nad Zalivom" ter pomagala regiji pri kolektivni samoobrambi.
Na prošnjo Združenih arabskih emiratov bo Avstralija tej državi poslala tudi napredne rakete zrak-zrak srednjega dosega, je napovedal avstralski premier. Za te ukrepe se je odločil po pogovorih s predsednikom Združenih arabskih emiratov Mohamedom bin Zajedom Al Nahjanom.
Združeni arabski emirati, kjer po ocenah živi tudi 24.000 avstralskih državljanov, so, kot je dejal Albanese, sestrelili več kot 1.500 raket in dronov, ki jih je Iran izstrelil v odgovor na ameriško-izraelske napade nanj. Na Bližnjem vzhodu je po ocenah vlade v Canberri skupno okoli 115.000 avstralskih državljanov, od katerih se jih je kakih 2600 vrnilo domov.
"Prva prioriteta moje vlade je in vedno bo zagotavljanje varnosti Avstralcev," je zagotovil avstralski premier. Kot je dodal, pomoč Avstralcem pomeni tudi pomoč Združenim arabskim emiratom in drugim zalivskim državam pri obrambi pred napadi, ki jih niso same izzvale. Ob tem je ponovil, da Avstralija ne bo izvajala napadov proti Iranu in ne bo napotila svojih vojakov na ozemlje Irana.
Trump: Šli smo na kratko ekskurzijo
Donald Trump je republikancem na Floridi zagotovil, da je vojna proti Iranu le kratkotrajna ekskurzija, kar je ponovil tudi novinarjem. "Šli smo na kratko ekskurzijo, ker smo menili, da se moramo znebiti določenih ljudi. In mislim, da boste videli, da bo to kratkotrajna ekskurzija," Trumpove besede republikancem v njegovem klubu za golf navaja televizija ABC.
Trump je novinarjem ponavljal kaj vse so po Iranu že uničili, na vprašanje o tem, da je Pentagon v ponedeljek objavil, da so šele začeli, pa je Trump odgovoril, da velja oboje. "Gre za začetek gradnje nove države," je dejal Trump, čeprav je njegov obrambni minister Pete Hegseth doslej večkrat zagotovil, da se v gradnjo novega Irana ne bodo spuščali.
Trump je govoril, da so lanskoletni skupni napadi z Izraelom na Iran uničili jedrski program in zagotovil, da če tega ne bi storili, bi Iran doslej že napadel Izrael z jedrskim orožjem in ga uničil, napadel pa bi tudi ZDA. Nato je še dodal, da bi Iran celo zavzel ves Bližnji vzhod. Vojno naj bi začel tudi zato, ker je imel Iran nov objekt za razvoj jedrskega orožja zaščiten z granitom.
Trump ni pojasnil katere naftne sankcije bo ukinil, vendar pa je to povedal po telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. "Ukinjamo določene naftne sankcije dokler se zadeve ne uredijo," je dejal Trump na koncu dneva, ko so svetovne cene nafte najprej skokovito narasle, nato pa se nekoliko umirile.
Iranu je zagrozil z veliko večjim napadom, če bo blokiral pretok nafte in napovedal, da bodo ameriške vojaške ladje spremljale naftne tankerje skozi Hormuško ožino. Povedal je tudi, da ZDA Iran napadajo zaradi drugih držav, ki potrebujejo nafto ter omenil celo Kitajsko.
Glede napada na dekliško šolo v Iranu je Trump dejal, da poteka preiskava, vendar presenetil z izjavo, da ima raketne izstrelke tomahawk tudi Iran. Vendar strokovnjaki pravijo, da ne Izrael ne Iran nimata teh raket.
Trump je v soboto za napad obtožil Iran, ameriški mediji pa so v ponedeljek poročali, da je šolo zadela raketa tomahawk, ki jih Iran nima na zalogi.
Izbira Modžtaba Hameneja za novega voditelja Irana po smrti njegovega očeta ajatole Alija Hameneja, po Trumpovih besedah ne bo prinesla sprememb. Dodal je, da ne bi bilo primerno, da komentira ali ga bodo skušali ubiti, všeč pa mu je zamisel, da se izbere novega voditelja iz interne skupine kandidatov, kar bo delovalo podobno dobro kot v Venezueli. Potem pa je spet dodal, da bi mu bil všeč tako notranji kot zunanji kandidat.
Pogovor s Putinom na novinarski konferenci je označil kot zelo dobrega, vojno v Ukrajini pa naveličano kot nikoli končan boj. Dodal je, da se Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zelo sovražita. Putinu, na katerega naj bi ameriški napad na Iran naredil velik vtis, je povedal, da bi lahko bil bolj v pomoč za končanje vojne z Ukrajino.
Iran: Mi smo tisti, ki bomo določili konec vojne
Na Trumpove komentarje o skorajšnjem koncu vojne se je odzvala Iranska revolucionarna garda (IRGC), ki je dejala, da je Teheran tisti, ki bo odločil o koncu vojne in ne Washington. "Mi smo tisti, ki bomo določili konec te vojne," je po poročanju tiskovne agencije Tasnim dejal general Ali Mohammad Naeini, tiskovni predstavnik IRGC.
Trumpove komentarje je označil za "nič drugega kot laži" in dodal, da ameriški predsednik skuša "izmisliti vojaške dosežke". "Vemo, da vam bo zmanjkalo streliva in da iščete častno pot iz vojne. Zakaj ne poveste resnice ameriškemu ljudstvu? Trump noče, da bi Američani vedeli, da je bila vsa ameriška vojaška infrastruktura v regiji Perzijskega zaliva uničena," je dejal.
Zanikal je tudi Trumpovo trditev, da so ameriški in izraelski napadi zmanjšali iranske raketne zmogljivosti in dejal, da izstreljujejo več raket kot v zgodnjih dneh vojnah, v večjem številu in z bojnimi konicami, ki tehtajo več kot tono.
Poudaril je še, da iranske oborožene sile do nadaljnjega ne bodo dovolile izvoza niti enega litra nafte iz regije agresorjem in njihovim partnerjem, poroča Al Jazeera.
Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je bil medtem danes v odzivu kritičen do izjav Trumpa, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Iran se ne boji vaših praznih groženj. Niti tisti, ki so večji od vas, niso mogli izbrisati iranskega naroda. Pazite, da ne boste eliminirani," je zapisal na omrežju X.
Tudi iranski zunanji minister Abas Aragči je zatrdil, da je njegova država pripravljena nadaljevati napade "tako dolgo, kot bo potrebno". Kot je še dejal, pogovori ali pogajanja z ZDA niso več na mizi, po tem, ko so imeli "zelo grenko izkušnjo" med prejšnjimi krogi jedrskih pogajanj. "Obljubili so nam, da nas nimajo namena napasti in da želijo mirno rešiti iransko jedrsko vprašanje ter najti rešitev s pogajanji. Kljub temu so se odločili, da nas napadejo," je Aragdči povedal za PBS News. "Mislim, da vprašanje pogovorov z Američani ... ne bo več na mizi," je dodal.
Iranski namestnik zunanjega ministra Kazem Garibabadi je potrdil, da so Kitajska, Francija in Rusija z iranskimi oblastmi stopile v stik glede prekinitve ognja. Podrobnosti o konkretnih predlogih ni razkril. Dejal je, da Iran vztraja, da se ne bo vrnil za pogajalsko mizo, razen če ne bo prejel zagotovil, da se agresija, kot jo vidimo zdaj in kot se je zgodila junija lani, ne bo ponovila.
"Tudi če (ZDA in Izrael) zahtevata premirje, morata to predlagati, ko bo Iran prepričan, da ne bosta več napadla, in ko bosta prevzela odgovornost za svoja dejanja. Ne moreta kar priti k nam in reči premirje, mi pa reči v redu," je dejal. Poudaril je, da ima Iran premoč in da je resno škodoval Izraelu in ZDA. "Poglejte stanje svetovne energije in svetovnega gospodarstva. Imamo premoč in mi bomo odločili, kdaj se bo vojna končala," je dodal Garibabadi.
Tudi svetovalec iranskega vrhovnega voditelja za zunanjo politiko Kamal Karazi je dejal, da ni več prostora za diplomacijo z ZDA in da je iranska vojska pripravljena na dolgo vojno.
Trump: Na veliko načinov smo že zmagali, ampak nismo še zadosti zmagali
Ameriški predsednik Trump je pred tem v zatrjeval, da ZDA v posredovanju proti Iranu, ki so ga skupaj z Izraelom začele konec februarja, napredujejo hitreje od pričakovanj, Iran pa da nima "mornarice, komunikacij, zračnih sil". "Na veliko načinov smo že zmagali, ampak nismo še zadosti zmagali. Gremo naprej, bolj odločeni kot kdajkoli, da bomo dosegli ultimativno zmago, ki bo enkrat za vselej končala to dolgo trajajočo nevarnost," je povedal Trump, ki je o Iranu med drugim spregovoril za več medijev.
Iranu je zagrozil z veliko večjim napadom, če bo blokiral pretok nafte, in napovedal, da bodo ameriške vojaške ladje spremljale naftne tankerje skozi Hormuško ožino.
Več kot dve desetletji po ameriški invaziji na Irak leta 2003 so Združene države Amerike skupaj z Izraelom 28. februarja začele vojno proti Iranu, ki je zdaj vstopila v drugi teden. Vse od takrat se spreminjajo stališča ameriškega predsednika Donalda Trumpa o tem, kaj Združene države Amerike v resnici želijo z vojno doseči. Ameriške sile so od začetka vojne v Iranu napadle skoraj 2000 ciljev in uničile več visokih iranskih uradnikov, vključno z vrhovnim voditeljem države Alijem Hamenejem.
Iran se je odzval z izstrelitvijo na stotine raket in na tisoče brezpilotnih letalnikov, usmerjenih proti Izraelu in Zalivskim državam, kjer imajo ZDA svoje vojaške baze. Doslej je bilo v ameriških in izraelskih napadih ubitih več kot 1230 Irancev. V Libanonu je v izraelskih napadih bilo ubitih najmanj 397 ljudi, v povračilnih iranskih napadih pa je bilo v Izraelu ubitih 11 ljudi. Umrlo je tudi sedem ameriških vojakov.
