"Sporazum je v glavnem dogovorjen, čaka pa še na dokončno potrditev med ZDA, Iranom in različnimi drugimi državami," je objavil Donald Trump. Ob tem je na svojem družbenem omrežju sporočil, da pogajanja potekajo urejeno in konstruktivno, svojim pogajalcem pa da je naročil, naj ne hitijo s sklenitvijo dogovora. Pravi namreč, da je čas na njihovi strani.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je medtem med obiskom v New Delhiju dejal, da je še danes mogoča najava v zvezi z dogovorom z Iranom, ki bi lahko uradno končala vojno na Bližnjem vzhodu, a bo to prepustil predsedniku Trumpu.
"Mislim, da je mogoče, da bo v prihodnjih urah svet dobil dobro novico," je novinarjem dejal Rubio. Dogovor bi po njegovih besedah sprožil proces, ki bi pripeljal do tega, da se svetu ne bo več treba bati iranskega jedrskega orožja.
Trump je v soboto objavil, da se še vedno urejajo končne podrobnosti in da je še vedno možno, da se nekateri vidiki sporazuma spremenijo.
Kaj predvideva sporazum?
Ameriški medij Axios je, sklicujoč se na neimenovane ameriške predstavnike, poročal, da načrt predvidena 60-dnevno podaljšanje premirja, v tem času pa naj bi bila Hormuška ožina odprta za plovbo brez ovir, Iran pa bi se zavezal k odstranitvi min, ki je položil tam.
ZDA bi v zameno odpravile blokado iranskih pristanišč ter nekatere sankcije, s čimer bi Iranu omogočili izvoz nafte, poroča Axios.
Načrt vključuje tudi obljubo Irana, da nikoli ne bo imel jedrskega orožja ter da se bo pogajal o prekinitvi programa bogatenja urana ter odstranitvi zalog visoko obogatenega urana. ZDA bi v zameno pristale na pogovore o odpravi sankcij ter sprostitvi iranskega premoženja.
Vse to naj bi bilo samo del končnega sporazuma, ameriške sile pa naj bi se z območje umaknile šele po sklenitvi tega, piše Axios. Dodaja, da načrt predvideva tudi končanje spopadov med proiranskim gibanjem Hezbolah in Izraelom v Libanonu.
Iranski mediji: Ena ali dve točki še odprti
Agencija Tasnim, ki je blizu Iranski revolucionarni gardi, je poročala, da so razlog, da dogovora glede teh točk še ni, ovire na strani ZDA. Podrobnosti glede tega, kaj je še odprto, agencija ni navedla, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Prav tako agencija ni poročala o vsebini dogovora, je pa zapisala, da Iran vztraja pri svojih pravicah in da dogovora ne bo mogoče skleniti, če ovire ne bodo odpravljene.
Agencija Fars, prav tako povezana z gardo, pa je poročala, da nestrinjanje ostaja pri zamrznjenem iranskem premoženju v tujini ter sankcijah glede izvoza nafte.
Iranski predsednik Masud Pezeškian pa je danes dejal, da nobene odločitve ne bodo sprejeli brez "dovoljenja" vrhovnega vodje Modžtabe Hameneja, poroča BBC. Ta se, odkar je bil kmalu po začetku ameriško-izraelskih napadov na Iran 28. februarja izbran za vrhovnega vodjo, še ni pojavil v javnosti in obstajajo ugibanja o njegovem zdravstvenem stanju.
Skrbi Izraela
Trump se je pred najavo dogovora pogovarjal po telefonu z voditelji držav Bližnjega vzhoda, med njimi tudi z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.
Glavna skrb Izraela je, da bo sklenjen ozek začasni sporazum, ki bo podaljšal premirje, odprl Hormuško ožino in postopoma omilil sankcije proti Iranu, pri tem pa ne bo obravnaval za Izrael najbolj kritičnih točk – jedrskega programa Teherana in obogatenega urana, je za CNN povedal izraelski vir.
Kritike dogovora
Sicer pa je dogovor, ki ga je najavil Trump, v ZDA že sprožil kritike in celo eden glavnih pobudnikov vojne, republikanski senator Lindsey Graham, je javno vprašal, zakaj je bila potem vojna sploh potrebna, če nastaja sporazum, ki bo Iranu dal, kar želi, je poročala televizija MS NOW.
Nekdanji državni sekretar ZDA v prvi Trumpovi vladi Mike Pompeo je na omrežju X objavil, da to, kar nastaja, ni nič boljšega od jedrskega sporazuma, ki ga je z Iranom sklenila vlada predsednika Baracka Obame. Na to se je nemudoma izjemno žaljivo odzval komunikacijski direktor Bele hiše Steven Cheung, ki je prav tako na omrežju X napisal med drugim, da Pompeo nima pojma, o čem govori, in naj utihne.
