"Operacija Epic Fury prinaša ogromne rezultate," je sporočila Bela hiša. Ameriške sile so uničile iranske zmogljivosti za proizvodnjo dronov, pravijo. A kljub temu je Katar še včeraj sporočil, da so prestregli novo raketo, izstreljeno iz Irana. Tudi Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Bahrajn so izdali opozorila pred iranskimi raketami.
So torej iranske raketne zmogljivosti res okrnjene? Kako lahko Iran še vedno izstreljuje rakete na svoje sosede in Izrael, če pa Bela hiša trdi, da jih praktično ni več?
Število povračilnih raket in dronov, ki jih je Iran izstrelil proti državam Zaliva, Izraelu in drugim državam v regiji, je od začetka vojne res močno upadlo, poroča Al Jazeera.
V prvih 24 urah konflikta je Iran na primer izstrelil 167 raket (balističnih raket in križark) ter 541 dronov proti Združenim arabskim emiratom. Nasprotno pa je 15. dan konflikta izstrelil štiri rakete in šest dronov.
Obstreljevanje Izraela se je prav tako zmanjšalo, s skoraj 100 izstrelki v prvih dveh dneh na majhno število v preteklih nekaj dneh, po navedbah Izraelskega inštituta za študije nacionalne varnosti. Prejšnji teden je Pentagon sporočil, da so izstrelitve raket upadle za 90 odstotkov glede na prvi dan bojev, napadi z droni pa za 86 odstotkov.
Iran ima sicer največjo zalogo balističnih raket v regiji, so nacionalne obveščevalne službe ocenile leta 2022. Čeprav ni uradnih podatkov o tem, koliko raket ima, izraelska obveščevalna poročila nakazujejo, da jih je okoli 3000, a je ta številka po 12-dnevni vojni junija lani padla na 2500.
Ključno za ZDA in Izrael je bilo uničenje iranskih izstrelišč. Po navedbah višjega izraelskega vojaškega uradnika, ki ga navaja Inštitut za preučevanje vojne, je Izrael onesposobil do 290 izstreliščnih sistemov od ocenjenih 410 do 440.
Vendar je Iran ogromna država, in brez prisotnosti vojakov na terenu bo težko popolnoma odpraviti iransko zmogljivost za izstreljevanje, kljub temu da imata ZDA in Izrael skoraj popoln nadzor nad zračnim prostorom države, je pojasnil David Des Roches, izredni profesor na Univerzi za nacionalno obrambo v Washingtonu.
Izguba izstrelišč posledično zmanjšuje tudi možnost izstreljevanja raket, zato Iran izstreljuje le eno ali dve raketi naenkrat proti civilni in komercialni infrastrukturi, zlasti v državah Zaliva, namesto da bi usmerjal rakete proti vojaškim ciljem.
"Z vojaškega vidika iransko delovanje ni pomembno – to je tisto, kar imenujemo nadlegovanje, da se izčrpajo alarmni sistemi v sosednjih državah in prestrašijo ljudi," je dejal Des Roches.
Kako bo Iran torej nadaljeval?
Po mnenju Hamidreze Azizija, strokovnjaka za Iran in gostujočega sodelavca Nemškega inštituta za mednarodno in varnostno politiko (SWP), Iranci računajo na to, da bosta Zalivu in Izraelu zmanjkale obrambne zmogljivosti, še preden Iranu zmanjka raket.
"Morda obstaja določen interes za to, da se to spremeni v vojno izčrpavanja," je dejal, opozarjajoč na manjše, a stalno število orožja, izstreljenega iz Irana vsak dan.
Čeprav sta ZDA in Izrael uspešno uničila nekatera izstrelišča in večje raketne baze, so Iranci decentralizirali raketno poveljevanje in se bolj zanašajo na mobilna izstrelišča, ki jih je težje zaznati in napasti, je dejal Azizi. "To je tekma s časom."
In v tej tekmi Iran verjame, da ima možnosti, pravijo strokovnjaki. In dovolj je en uspešen dron, da se podre občutek varnosti, pravi Muhanad Seloom, docent za kritične varnostne študije na Inštitutu za podiplomske študije v Dohi.
Iran ima dolge izkušnje s proizvodnjo poceni, a učinkovitih dronov. Shahed 136 je mogoče hitro izdelati in v velikih količinah v razmeroma preprostih tovarnah, pri čemer jih je mogoče izstreliti več hkrati, kar preobremeni obrambo. Prav tako ne potrebuje kompleksnih izstrelišč, ki bi jih lahko napadle letalske sile. S hitrostjo le 185 km/h lahko Shahede sestrelijo tudi helikopterji, a kljub temu jih je mnogim uspelo prebiti skozi ameriške in zalivske sisteme protizračne obrambe.
To je po mnenju strokovnjakov del iranske obrambne doktrine asimetričnega vojskovanja proti vojaško nadrejenim silam, kot sta ZDA in Izrael. Šibkejša stran, v tem primeru Iran, se zateka k nekonvencionalnim metodam vojskovanja ter izčrpava nasprotnika z napadi na ključno infrastrukturo, da bi mu povzročila gospodarsko škodo.
Teheran je že potisnil cene nafte na več kot 100 dolarjev za sod in svetovne trge spravil v paniko. Katar, drugi največji izvoznik zemeljskega plina, ima svojo proizvodnjo še naprej ustavljeno; bahrajnsko državno naftno podjetje je razglasilo višjo silo za svoje dobave, proizvodnja nafte na glavnih južnih iraških naftnih poljih pa je padla za 70 odstotkov.
