Ameriški predsednik je med drugim ukinil carine na uvoz govedine, paradižnikov, tropskega sadja in sokov, kave, čajev, začimb, kakava, avokada, oreščkov in gnojil ter drugih pridelkov in izdelkov, ki jih v ZDA ne morejo proizvesti v zadostnih količinah.
V izvršnem ukazu je navedel, da z ukinitvijo carin utrjuje gospodarstvo in nacionalno varnost, medtem ko je doslej trdil, da to počne ravno z uvajanjem višjih carin.
V izvršnem ukazu so nanizani sprejeti trgovinski dogovori med ZDA in drugimi državami v času Trumpove vladavine, ob tem pa je zapisano, da je predsednikova carinska politika Američanom zagotovila pomembne trajne zmage.
Evropska unija je sprejela 15-odstotne carine na izvoz v ZDA, pri čemer ameriškim podjetjem za izvoz v EU ne bo treba plačati nobenih carin, je navedeno.
Trump je s tem prvič doslej priznal, da novih ameriških carin ne plačujejo države izvoznice, ampak ameriški potrošniki, na kar ekonomisti in poslovneži opozarjajo že od začetka leta.
Predsednikovi kritiki upajo, da bo ta preobrat opazilo tudi vrhovno sodišče ZDA, ki odloča o zakonitosti Trumpovih carin, potem ko so vladni odvetniki na zaslišanju pred sodiščem vztrajno trdili, da carine niso davek na potrošnike, ampak sredstvo političnega pritiska na tuje države.
Problema naraščanja cen hrane se je Trump, kot kaže, zavedel šele po porazih republikanskih kandidatov na nedavnih državnih in lokalnih volitvah, ko so volivci v vzporednih anketah kot glavni razlog za udeležbo navajali zaskrbljenost zaradi naraščanja življenjskih stroškov.
Ameriški volivci so glede na vzporedne ankete novembra lani na predsedniških volitvah prav iz tega razloga dali več glasov Trumpu kot demokratski kandidatki Kamali Harris.
Trump se je na problem cen hrane doslej odzival tako, da je javno zanikal ta problem v ZDA in zatrjeval, da gre za demokratsko prevaro. Vztrajal je, da cene padajo. V petek pa je torej carine vseeno odpravil.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.