Trump umirja retoriko do Irana, a dogovor ostaja negotov

Donald Trump je že v nedeljo za CNN dejal, da so novi ameriški napadi na Iran "zelo malo verjetni", če bo Teheran dosegel napredek pri pogajanjih. V intervjuju za oddajo 60 Minutes na televiziji CBS je dodal, da si ne želi stopnjevanja vojne.

Po ponedeljkovem srečanju s katarskim premierjem Mohamedom bin Abdulrahmanom Al Tanijem je v Beli hiši ponovil, da dodatno vojaško ukrepanje trenutno ni potrebno. Ob tem je opozoril, da ZDA vojaške možnosti ne izključujejo. "Združene države Amerike so popolnoma pripravljene na ukrepanje, če bi prišlo do kakršnih koli sprememb v razmerah na Bližnjem vzhodu. Menimo pa, da za to ne bo razloga," je dejal. Izrazil je tudi prepričanje, da bi se konflikt lahko končal zelo kmalu.

Diplomatska prizadevanja za dogovor med Washingtonom in Teheranom so se v zadnjih dneh okrepila, dodatno težo pa so dobila po porazu republikancev na vmesnih volitvah.

Ameriški podpredsednik JD Vance je dejal, da je bila vojna z Iranom eden od razlogov za volilni poraz republikancev v obeh domovih kongresa. Trump je v intervjuju za CBS priznal, da se z njegovo oceno strinja, saj volivci "niso marali vojne". Kljub temu je odločno zagovarjal napad na Iran in dejal, da bi se v enakih okoliščinah odločil enako.

Iran skuša izide volitev v ZDA izkoristiti za okrepitev svojega pogajalskega položaja. Iranski zunanji minister Abas Aragči je v nedeljo dejal: "Ameriški volivci so se odločili. Čas je, da se odloči tudi Bela hiša."

ZDA želijo doseči odpravo iranskega jedrskega programa, ki ga Teheran razume kot vprašanje nacionalne suverenosti. Iran vztraja, da je njegov program namenjen proizvodnji energije in ne razvoju jedrskega orožja.

Pomembno pogajalsko vprašanje je tudi več sto kilogramov visoko obogatenega urana, ki bi ga bilo mogoče z nadaljnjo obogatitvijo uporabiti za izdelavo jedrske bombe. Zaloga naj bi bila še vedno skrita nekje v Iranu, Washington pa naj bi želel, da jo Teheran razredči ali prenese v drugo državo. Kako daleč sta strani pri tem vprašanju, ni znano.

Iran medtem vztraja, da se o jedrskem programu in ponovnem odprtju Hormuške ožine ne bo pogajal, dokler ne bodo izpolnjeni njegovi predpogoji. Med njimi sta končanje vojne na vseh frontah in odprava pomorske blokade.

Poleg tega si Teheran prizadeva omiliti ameriške sankcije. Zaradi njih vse težje prodaja nafto na svetovnih trgih, milijarde dolarjev njegovih sredstev v tujih bankah pa ostajajo zamrznjene. Morebitna odprava omejitev bi državi pomagala ublažiti gospodarske težave in rekordno inflacijo. Iran od ZDA zahteva tudi odškodnino za smrt vrhovnega voditelja Alija Hameneja in visokih vojaških poveljnikov, ki so bili ubiti v zračnih napadih na začetku ameriško-izraelske vojne proti Iranu konec februarja.

Pogajanja potekajo ob posredovanju Katarja, ki pripravlja okvirni dokument za dogovor, obe strani pa ga nato spreminjata. Proces naj bi trajal že več tednov, v zadnjih dneh pa se je zaradi strahu pred novimi napadi še okrepil, poroča CNN.

Katarski premier je v ponedeljek obiskal Washington, kjer se je srečal s Trumpom. Ameriški predsednik je po srečanju dejal, da si Katar in druge arabske države ob Perzijskem zalivu želijo ohraniti trenutne razmere.

Precej bolj zadržan je ameriški državni sekretar Marco Rubio, ki je v nedeljo opozoril, da strani še nista blizu preboja. "Trenutno pogajanja niso bila zelo produktivna, saj so iranske zahteve ne le nesprejemljive, ampak so v nekaterih primerih nezaslišane, absurdne in povsem nerealistične," je dejal pred odhodom na srečanje zunanjih ministrov skupine G7 v Pariz.

Ena največjih ovir je skoraj popolno pomanjkanje zaupanja med Iranom in ZDA. Teheran ni pozabil, da se je konflikt začel v času, ko so z Washingtonom še potekala pogajanja o jedrskem programu.

Iran se boji, da bi odpoved ključnim vzvodom v pogajanjih ZDA in Izraelu omogočila nov napad. Če bi odprl Hormuško ožino in se odpovedal nadzoru nad obogatenim uranom, bi bil v primeru novega napada še bolj izpostavljen.

Zapletena so tudi regionalna razmerja. Trump mora pri morebitnem dogovoru upoštevati interese arabskih partnerjev in Izraela, ki Islamsko republiko vidijo kot grožnjo, Teheran pa želi zaščititi svoje regionalne zaveznike in posredniške skupine v Libanonu, Iraku in Jemnu.

Iranski zavezniki hutijevci v Jemnu so septembra zavzeli še eno pomembno pomorsko ozko grlo, ožino Bab al-Mandab v Rdečem morju, s čimer je Teheran pridobil potencialni vpliv nad še eno pomembno pomorsko potjo. Hutijevci so od takrat okrepili napade na Savdsko Arabijo kot odgovor na njeno vojaško podporo mednarodno priznani jemenski vladi.

Iran želi upravljati tudi Hormuško ožino, skozi katero arabske države izvažajo večino svoje nafte in plina. Nadzor nad njo bi Teheranu omogočil velik vpliv na pomorski promet v regiji, kar je v nasprotju z ameriškimi zahtevami po odprtih pomorskih poteh.

Kljub poročilom o napredku v pogajanjih nevarnost obsežnejše vojne ostaja. Časnik New York Times je poročal, da je Iran pripravljen znova začeti pogajanja o jedrskem programu, vendar teh navedb neodvisno še niso potrdili. Morebitna pripravljenost Teherana na pogovore o tej temi bi pomenila pomemben preboj.

ZDA imajo na Bližnjem vzhodu še vedno obsežno vojaško prisotnost, ladje, ki plujejo skozi Hormuško ožino, pa ostajajo tarča iranskih napadov. Washington je medtem ponudil nagrado do 20 milijonov dolarjev za informacije o iranskem jedrskem programu in ustanovil posebno delovno skupino, ki naj bi Teheranu preprečila uporabo kopenskih poti za prevoz naprednega orožja in drugega materiala. To kaže, da ZDA pritisk na Iran še naprej stopnjujejo.

Tudi v Iranu morebitni dogovor nima podpore vseh političnih in vojaških krogov. Predstavniki "trde linije", ki menijo, da je Teheran v vojni z ZDA že zmagal, izkoriščajo Trumpov volilni poraz za zahteve po večjih koncesijah v zameno za končanje konflikta. Morebitni dogovor bolj reformistično usmerjenih iranskih predstavnikov bi zato lahko naletel na nasprotovanje doma, piše CNN.

Iranski vojaški poveljniki so v zadnjih tednih dodatno okrepili opozorila, da ima država orožje, s katerim lahko napade več ciljev in povzroči še večjo škodo kot doslej. Čeprav Trump nakazuje pripravljenost na dogovor, ostaja nejasno, ali ga je Iran pripravljen sprejeti.