Trump je v torek iransko vlado posvaril pred usmrtitvami protestnikov. V pogovoru za televizijo CBS je napovedal oster odziv ZDA, če bi do usmrtitev prišlo.
Iranske oblasti so se na proteste, ki potekajo od konca decembra, odzvale z velikim nasiljem. Po navedbah aktivistov je bilo od izbruha protestov ubitih najmanj 3428 demonstrantov.
Organizacija za človekove pravice Iran Human Rights iz Osla je opozorila, da je dejansko število smrtnih žrtev lahko precej višje.
Več tisoč aretiranih
Iranske varnostne sile so po podatkih organizacij za človekove pravice med protivladnimi protesti aretirale na tisoče ljudi. Tožilstvo v Teheranu pa je v torek sporočilo, da bodo nekatere protestnike obtožili dejanj, ki se po šeriatskem pravu kaznujejo s smrtjo.
ZDA so zaradi "nasilnega zatiranja mirnih protestov v Iranu in pranja denarja", pri čemer so omenili več milijard ameriških dolarjev z naslova prihodkov od prodaje nafte, uvedle sankcije proti več iranskim uradnikom. "ZDA trdno podpirajo iransko ljudstvo v njegovem pozivu k svobodi in pravici," je dejal finančni minister Scott Bessent in dodal, da je bila ta ukrep sprejet na podlagi navodil predsednika Donalda Trumpa.
Med uradniki, proti katerim so ZDA uvedle sankcije zaradi nasilja nad protestniki, so štirje regionalni poveljniki iranskih varnostnih sil in sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Larijani. Finančno ministrstvo ZDA obtožuje varnostne sile, da so "pobili nešteto mirnih protestnikov", Larijanija pa, da je pozival k uporabi sile proti protestnikom.
Sankcionirali so tudi 18 fizičnih in pravnih oseb, ki jih obtožujejo, da prek "bančniške mreže v senci" in slamnatih podjetij v Združenih arabskih emiratih, Singapurju in Veliki Britaniji perejo denar, pri čemer so omenili več milijard dolarjev prihodkov od prodaje iranske nafte.
Sankcioniranim posameznikom in podjetjem bodo zamrznili vse premoženje in jim prepovedali poslovanje v Združenih državah. Gre za nadaljevanje Trumpove kampanje "maksimalnega pritiska" na Iran, v okviru katere so ZDA lani sankcionirale več kot 875 oseb in entitet.
Usmrtitev 26-letnika prestavili
Med prvimi protestniki, obsojenimi na smrt, naj bi bil 26-letni Erfan Soltani, ki so ga iranske varnostne sile pridržale v četrtek. Njegovi sorodniki trdijo, da mu je sodišče smrtno kazen izreklo med sojenjem, ki je trajalo dva dni, družini pa so sporočili, da bo usmrčen v sredo. Naknadno je družina norveški skupini za človekove pravice Hengaw javila, da so usmrtitev preložili, poroča BBC. Ne glede na to je skupina opozorila, da je življenje na smrt obsojenega protestnika še vedno v nevarnosti,
Iranske oblasti naj družini 26-letnika ne bi posredovale nobenih podrobnejših informacij, kot le to, da je bil aretiran zaradi protestiranja.
Iranski zunanji minister zanikal načrte za usmrtitev protestnikov
Po besedah iranskega zunanjega ministra Abasa Aragčija so "po desetih dneh mirnih protestov zaradi iranskih gospodarskih težav sledili trije dnevi nasilja". Krivdo za to je naprtil Izraelu in zatrdil, da so se razmere v državi umirile.
V proteste so se po njegovih besedah infiltrirali tuji "teroristični elementi z načrtom, da povzročijo veliko število smrti, da bi izzvali ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da vstopi v konflikt in začne novo vojno proti Iranu".
Ob tem je zanikal, da iranske oblasti po množičnih protestih načrtujejo usmrtitve. V intervjuju za Fox News je dejal, da "ni nobenega načrta za obešanje ljudi".
Podobno trdi tudi iransko sodstvo, ki zanika, da je načrtovalo usmrtitev 26-letnega protestnika, ki so ga aretirali zaradi protestov. Pravijo, da se sooča z obtožbami "zarotništva proti nacionalni varnosti" in "propagandnih dejavnosti proti establišmentu". Sodstvo je sporočilo, da so poročila tujih medijskih organizacij, da Soltaniju grozi usmrtitev, "očitno dejanje lažnih novic".
Nadaljujejo se sicer ugibanja, govorice in skrbi glede skorajšnjega ameriškega napada na Iran, ki so se okrepile, potem ko so v Washingtonu večkrat omenili možnost vojaškega posredovanja proti Iranu zaradi represije nad udeleženci množičnih protestov. Dva evropska uradnika naj bi za Reuters potrdila, da je posredovanje v Iranu vse bolj verjetno, eden od izraelskih uradnikov pa je zanje dejal, da se zdi, da se je Trump odločil za intervencijo, vendar da obseg in čas še nista bila pojasnjena.
Iranski zračni prostor je bil ponoči pet ur zaprt za skoraj vse lete, več letalskih družb pa je napovedalo, da bodo lete preusmerile okoli Irana. Nad državo sta leteli le dve letali, poroča AP.
Zaradi blokade interneta v Iranu je oteženo tudi poročanje svetovnih medijev in preverjanje informacij na terenu.
