Nič ga ne ustavi: po sodni razveljavitvi ne le nove, celo višje carine

Ameriški predsednik Donald Trump je danes napovedal dvig novih carin na uvoz, ki jih je uvedel po včerajšnji sodni razveljavitvi njegovih tako imenovanih vzajemnih carin, z 10 na 15 odstotkov. Gre za najvišjo raven, ki mu jo omogoča zakon, ki ga je vzel kot podlago. Veljati naj bi začele takoj.

Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da po temeljitem pregledu včerajšnje "smešne, slabo spisane in izjemno protiameriške odločitve" vrhovnega sodišča administracija dviga uvozne dajatve "na v celoti dovoljeno in zakonsko preizkušeno" raven 15 odstotkov.

Ameriško vrhovno sodišče je včeraj s šestimi glasovi proti trem razveljavilo carine, ki jih je Trump aprila lani uvedel na podlagi zakona o izrednih gospodarskih pooblastilih, pri čemer je ugotovilo, da tega ne bi smel storiti brez kongresa.

Carine, ki jih je uvedel včeraj, pa omogoča drug zakon, vendar lahko veljajo le do 150 dni, poroča televizija CBS.

"V veliko čast mi je, da sem pravkar v Ovalni pisarni podpisal globalno 10-odstotno carino za vse države, ki bo začela veljati skoraj takoj," je predsednik ZDA včeraj sporočil na omrežju Truth Social.

Carine so bile uvedene na podlagi 122. člena Zakona o trgovini iz leta 1974. Ta pravna določba predsedniku omogoča, da za 150 dni uvede dajatve v višini do 15 odstotkov, da se spopade z velikimi in resnimi težavami v plačilni bilanci, še poroča CBS. Po izteku tega roka je za nadaljevanje potrebna odobritev kongresa.

Glede na izvršni ukaz, ki ga je s tem v zvezi včeraj podpisal ameriški predsednik, je iz novih dajatev izvzeto določeno uvoženo blago, vključno z nekaterimi uvoženimi živili, kritičnimi minerali, elektroniko in avtomobili. Prav tako ni obdavčeno blago iz Kanade in Mehike, ki je zajeto v trgovinskem sporazumu iz leta 2018.

Države so s Trumpom sklepale trgovinske dogovore, da se izognejo zdaj razveljavljenim carinam, in ni jasno, kaj bo s temi pogodbami. "Nekatere veljajo. Mnoge veljajo. Nekatere ne bodo veljale in bodo nadomeščene z drugimi carinami," je na novinarski konferenci dejal Trump.

Tako Velika Britanija kot Avstralija sta denimo z ZDA dogovorili carine v višini 10 odstotkov.

Tudi Bruselj in Washington sta julija lani sklenila dogovor, po katerem so ZDA carine na uvoz večine blaga iz članic unije omejile na največ 15 odstotkov, Bruselj pa se je med drugim zavezal k odpravi carin na uvoz vseh industrijskih proizvodov.

Nemški kancler Friedrich Merz, ki marca potuje na obisk k Trumpu v Washington, je danes napovedal, da se bo pred tem z evropskimi zaveznicami posvetoval o skupnem odzivu. "Glede tega bomo zavzeli zelo jasno evropsko stališče, ker je carinska politika vprašanje za Evropo, ne za posamezne države članice," je dejal za televizijo ARD.

Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je še pred najavo višje ravni carin danes dejal, da bo njegova vlada preučila morebitne posledice novih dajatev. Dodal je, da "najbolj poštena pravila vključujejo recipročnost in ne trpijo enostranskih odločitev". "Mislim, da bi morali ciljati na pristop, ki bi na mednarodni ravni umiril napetosti, in še naprej posodabljati svoje gospodarstvo," je dodal.

Tako Merz kot Macron sta sicer v odločitvi vrhovnega sodišča prepoznala tudi pozitiven znak glede delovanja demokracije. "V včerajšnji odločitvi vrhovnega sodišča vidim element, ki me pomirja: ločitev oblasti v ZDA očitno še vedno deluje," je ocenil Merz in dodal, da je to dobra novica.

Uradu ameriškega trgovinskega predstavnika Jamiesona Greerja je Trump včeraj tudi naročil, naj začne preiskave "nekaterih nerazumnih in diskriminatornih" dejanj, politik in praks, ki obremenjujejo ali omejujejo trgovino ZDA v skladu s 301. členom drugega trgovinskega zakona, je še sporočila Bela hiša. Ta zakon vladi omogoča uvedbo carin in drugih ukrepov za odpravo nepoštenih trgovinskih praks.

Greer je v izjavi sinoči dejal, da pričakuje, da bodo preiskave zajele večino glavnih trgovinskih partnerjev. Dejal je, da bodo potekale po pospešenem časovnem načrtu in da lahko privedejo do uvedbe carin.