Trump v letih 2016 in 2017 plačal zgolj 750 dolarjev davka

Ameriški časnik The New York Times je pridobil davčne evidence predsednika ZDA Donalda Trumpa ter njegovih podjetij za več kot dve desetletji. Podatki, ki so jih objavili v nedeljo zvečer, kažejo, da je leta 2016 plačal le 750 dolarjev (preračunano okoli 644 evrov) davka na dobiček.

Izpisi prav tako razkrivajo "kronične izgube in leta izogibanja davkom". Med drugim naj ameriški predsednik davka na dohodek ne bi plačal že najmanj deset let. Praktično ves dobiček, ki ga je imel v desetletju, pa naj bi Trump zaslužil s plačo od televizije NBC za oddajo Vajenec.

Trump navedbe kategorično zavrača

Trump se je na navedbe odzval v svojem slogu, češ da gre za lažne novice. "Pravzaprav sem plačal davke. In to boste tudi videli, takoj ko dobim nazaj svojo davčno napoved - je v reviziji, že dolgo so v reviziji," je po poročanju časnika v nedeljo dejal novinarjem. "IRS (notranja davčna služba - op. p.) ne ravna dobro z mano ... zelo slabo se obnašajo do mene. V IRS imate ljudi, ki z menoj ravnajo zelo slabo," je dodal.

Na novinarski konferenci je Trump še zatrdil, da plačuje veliko davkov tudi državi New York. Pri vztrajanju novinarjev, naj pove, kaj je torej v članku New York Timesa napačno in kaj je potem res, pa se je Trump poslovil z govorniškega odra.

Ameriški predsednik se je sicer že v preteklosti soočil s 'pravnimi izzivi', ker z javnostjo ni hotel deliti dokumentov, ki se nanašajo na njegovo premoženje in poslovanje. Trump je tako prvi predsednik v sodobni zgodovini (po letu 1970), ki svojih davčnih napovedi in obračunov ni javno objavil. Tega zakon sicer ne zahteva, njegova armada odvetnikov pa vseeno blokira vsa prizadevanja medijev, kongresa in tožilcev, da pridejo do informacij.

Trumpova organizacija se je predsedniku ZDA prav tako 'pridružila' pri zanikanju navedb v poročilu časnika. Glavni odvetnik organizacije Alan Garten je dejal, da večina objavljenega deluje netočno. "Zdi se, da je večina dejstev, če ne celo vsa, netočnih," je povedal za Times. "V zadnjem desetletju je predsednik Trump zvezni vladi plačal na desetine milijonov dolarjev davkov, vključno z milijoni iz osebne dohodninske napovedi, ki jih je plačal, odkar je napovedal kandidaturo leta 2015," je zatrdil Garten. Prav tako je zahteval dokumente. Pri New York Timesu so to zavrnili zaradi varovanja virov. "Vse informacije so posredovali viri s pravno urejenim dostopom do njih," je zatrdil časopis, ki pa še ni dobil Trumpovih davčnih napovedi za leti 2018 in 2019. Prav tako v objavljenem ni ničesar o kakšnem dolgu Rusiji.

Po drugi strani pa Indiji in Filipinom več kot sto tisočakov

Članek na spletni strani New York Timesa med drugim še razkriva, da pa je Trump po drugi strani na primer leta 2017, ko je bil prvo leto na položaju, Indiji plačal 145.400 dolarjev (okoli 125.040 evrov) davka, Filipinom 156.824 (134.870 evrov), Panami pa malo manj kot 16.000 dolarjev (13.760 evrov).

Drugi ameriški predsedniki, kot sta na primer George Bush mlajši in Barack Obama, so na leto vodenja države redno plačali več kot 100.000 dolarjev (86.000 evrov) davka. Trump sicer svojo plačo nakazuje dobrodelnim organizacijam.

Trumpova organizacija je sestavljena iz okrog 500 podjetij, katerih lastnik ostaja predsednik ZDA. V prvih dveh letih na položaju je dobil 73 milijonov dolarjev (dobrih 62 milijonov evrov) iz tujine, največ od svojih golf centrov na Škotskem in Irskem. Od premoženja na Filipinih je dobil tri milijone dolarjev (2,58 milijona evrov), iz Indije 2,3 milijona (1,98 milijona evrov) in milijon (0,86 milijona evrov) iz Turčije.

Preden je Trump postal ameriški predsednik, je bil poznan kot zvezdniški poslovnež in nepremičninski mogotec. Med kandidaturo za predsedniški položaj leta 2016 je o sebi trdil, da je milijarder, česar New York Times ni mogel potrditi. Trump je denimo leta 2018 (za leto 2017) sam objavil, da je zaslužil najmanj 434,9 milijona dolarjev (dobrih 374 milijona evrov). Časnik pa temu oporeka, češ da davčne napovedi, ki jim jih je uspelo pridobiti, kažejo, da je predsednik takrat zakorakal globoko v minus - vsaj sodeč po podatkih 'davkarije'. Prijavil je namreč popolnoma drugačne številke - 47,4 milijona dolarjev (40,76 milijona evrov) izgube.

Omenjeni časnik na spletu tako opisuje zgodbo poslovneža, ki se nenehno muči, da ostane nad vodo. Njegova poročila ameriški davčni upravi so namreč videti kot davčne napovedi poslovneža, ki letno 'obrne' več sto milijonov dolarjev, a kljub temu 'nabira' kronične izgube, ki jih precej agresivno tišči v ospredje, vse zgolj za to, da bi se izognil plačilu davkov.

Leta 2016 je tako na primer trdil, da plačuje veliko davkov, ko pa je demokratka Hillary Clinton dejala, da skriva napovedi, ker ni plačal ničesar, je Trump odvrnil, da je potem zelo pameten. Še vedno vztraja, da ne objavi nič, ker je pod davčno revizijo, vendar po zakonu zaradi tega ni treba skrivati podatkov.

Revizija še vedno poteka, in sicer zaradi 72,9 milijona dolarjev (dobrih 62 milijonov evrov), ki jih je zahteval in dobil nazaj zaradi propada njegovih igralnic v Atlantic Cityju. Revizija je bila uvedena, ker je ohranil petodstotni delež v svojih igralnicah po prodaji in zaradi tega ne bi smel uveljavljati olajšave.

Trump je za oddajo Vajenec na NBC, pri kateri je bil upravičen do 50 odstotkov dobička, od leta 2004 dobil 427,4 milijona dolarjev (367,56 milijona evrov). To je potem porabil za nakupe golf igrišč in drugega premoženja, s katerim je ustvarjal izgubo, kar je prijavljal in si zmanjševal davčne obveznosti.

Za nižje davke je pogosto uveljavljal "stroške svetovanja", ki jih je dobila plačane tudi njegova hči Ivanka. Za hotel v Azerbajdžanu je na primer odpisal 1,1 milijona dolarjev (0,95 milijona evrov) za stroške svetovanja.

Med nastopanjem v oddaji Vajenec si je med drugim odštel 70.000 dolarjev (60.200 evrov) stroškov za frizerja, kot olajšavo je uveljavljal potovanja s svojim letalom in vse svoje objekte, ki jih je uporabljal kot prebivališče, prijavil pa kot poslovne prostore.

Trump bi moral soditi med 0,001 odstotka najbogatejših Američanov. V 18 letih je plačal 95 milijonov dolarjev (81,7 milijona evrov) zveznih davkov, po vračilu 72,9 milijona (preračunano 62,69 milijona evrov) davkov leta 2010 pa je med letoma 2000 in 2017 povprečno plačal na leto 1,4 milijona dolarjev (1,2 milijona evrov) davkov. Ostali v vrhu najbogatejših so v istem času povprečno plačali 25 milijonov dolarjev (21,5 milijona evrov).

Kaj še navaja poročilo?

Časnik prav tako še piše, da večina Trumpovih največjih poslov - denimo golf igrišča in pripadajoči hoteli - izgublja milijone (če ne desetine milijonov) dolarjev leto za letom. Predsednikova igrišča za golf so od leta 2000 tako ustvarila za 315 milijonov dolarjev (270,9 milijona evrov) izgube, s hotelom v Washingtonu pa je od odprtja leta 2016 ustvaril 55 milijonov dolarjev (47,3 milijona evrov) izgube.

"Ta enačba je ključni element alkimije Trumpovih financ: izkupiček svoje javne podobe zvezdnika izrablja za nakupe in podporo tveganim podjetjem, nato pa se z izgubo, ki jo prinašajo, izogiba plačilu davkov," je prebrati v Timesovem članku. Novinarji Russ Buettner, Susanne Craig in Mike McIntire še pišejo, da je predsednik tako osebno odgovoren za več kot 300 milijonov dolarjev (258 milijonov evrov) posojil, ki bodo zapadla v naslednjih štirih letih.

Edini objekt, s katerim je Trump imel dobiček, je njegov stolp v New Yorku na 5. aveniji, ki mu na leto redno navrže okrog 20 milijonov dolarjev (17,2 milijona evrov) dobička.

Vendar pa je bil zaradi vseh drugih izgub leta 2015 že v finančnih težavah in je vzel 100 milijonov dolarjev (86 milijonov evrov) hipoteke na newyorški stolp. Glavnica posojila se doslej ni zmanjšala, vse posojilo pa bo zapadlo leta 2022. Če bo znova izvoljen, bodo morali upniki terjati plačilo dolga od predsednika ZDA. Če izgubi še spor z davkarijo, bo dolžan več kot 200 milijonov dolarjev (172 milijonov evrov).

Objave v New York Timesu so tako oživele teorijo, da se je Trump leta 2015 za predsedniško kandidaturo odločil, da bi obudil svojo blagovno znamko in se izkopal iz dolgov.

Od leta 2015 je od novih članov njegovega golf kluba Mar a Lago na Floridi dobil po pet milijonov dolarjev (4,3 milijona evrov) na leto. Konservativna krščanska organizacija Billyja Grahama mu je za hotel v Washingtonu plačala skoraj 400.000 dolarjev (344.000 evrov), podjetje za pokrivanje streh GAF pa je za njegov golf klub v Miamiju porabilo 1,5 milijona dolarjev (1,29 milijona evrov) v času, ko je pri administraciji lobiralo za odpravo regulacij.