Trump ali Biden: kakšna bo politika ZDA, če zmaga eden ali drugi?

"Eden od razlogov, da volimo Bidna, je Trump in eden od razlogov, da volimo Trumpa, je Biden," je eden od komentarjev, ki povzame razmišljanje tistih Američanov, ki niso navdušeni nad nobenim od predsedniških kandidatov. A to sta edini izbiri, ki ju imajo. In vsaka izbira ponuja povsem različno prihodnjo pot oziroma politiko, ki ju predstavljata in zagovarjata republikanski kandidat in aktualni predsednik Donald Trump ter demokratski kandidat in nekdanji podpredsednik Joseph Biden. 

Čeprav Biden morda ne velja za najboljšega predsedniškega kandidata, kar jih je bilo, pa velja za dostojnega človeka. Za razliko od zamerljivega in samosvojega Trumpa, je Biden sposoben graditi konsenz. Američanom vliva upanje, da bo povrnil red v vladanje doma in po svetu. 

Po drugi strani je Trump med volilno kampanjo napadal nasprotnika in odvračal pozornost od svoje zgrešene politike. Kot je dejala komentatorka televizije Fox News in nekdanja državna senatorka iz Ohia Capri Cafaro: "Vladanje in politika nista spremenila Trumpa, ampak obratno." Trump je s svojim vedenjem državniško politiko naredil bolj konfliktno in neolikano. Medije označuje za lažnive, njegov priljubljen kanal za komuniciranje z javnostjo pa so družbena omrežja, na katerih obračunava z demokrati in svojimi kritiki. 

Če bo Trump zmagal na volitvah, bo to vzel kot potrditev svoje razdiralne politike in kot spodbudo za nadaljevanje na tej poti. V primeru poraza bo volilni rezultat označil kot prirejenega in zgoljufanega, kar je sicer že vnaprej napovedal. Če bo vajeti prevzel Biden, pa lahko s svojim drugačnim pristopom politiko naredi bolj vljudno in spoštljivo, meni profesor politologije z newyorške univerze Columbia Robert Shapiro. 

Razdvojenost ameriške družbe, ki se je poglabljala zadnjih 40 let, pa se bo nadaljevala ne glede na to, kateri kandidat zmaga. Po Trumpu pa so ZDA postale še bolj konservativne, predvsem zaradi sprememb po zveznih sodiščih, česar ne bo moč odpraviti tako hitro. Kdorkoli bo izvoljen za predsednika ZDA, pa bo postavljen pred velik izziv vodenja države sredi pandemije, recesije in globoke družbene razdeljenosti.

Ko je uradno sporočil svojo predsedniško kandidaturo, je Biden dejal, da se zavzema za dve stvari: delavce, ki so "zgradili državo", in vrednote, ki lahko premostijo razdvojenost in razlike. Trump je ostal pri svojem zmagovalnem receptu iz prve kampanje leta 2016 in še vedno trdi, da bo "naredil Ameriko spet veliko", obljublja okrevanje gospodarstva, spodbujanje novih delovnih mest, zaščito ameriških interesov in nadaljevanje dosedanje politike migracij. 

Pandemija: Trump nasprotuje omejevalnim ukrepom, Biden jih podpira

Pandemija koronavirusa je postavila na glavo celotno letošnjo volilno kampanjo v ZDA in postala ena ključnih tem tako za volivce kot za gospodarstvo. Mnogi Trumpu očitajo podcenjevanje razmer in prepozno ukrepanje. Dolgo časa je namreč zanikal resnost pandemije in nasprotoval strogim ukrepom za omejevanje širjenja okužb. Ko je še sam zbolel, je dejal, da zdaj razume, za kaj gre, a se je po hitri ozdravitvi s poskusnimi zdravili vrnil k svojemu prepričanju, da virus ni tako nevaren. Prepričan je, da bo slej kot prej virus izginil sam od sebe in napovedal, da ne bodo več ustavljali gospodarstva. 

Sam je kritiziral guvernerje tistih držav, ki so sledili stroki, zapirali gospodarstvo, uvajali fizično distanciranje in nošenje mask. Na svojih novinarskih konferencah je spravljal v obup epidemiologe in znanstvenike, ko je promoviral nepotrjena zdravila in predlagal nevarne ideje, denimo, da bi dezinfekcijska sredstva uživali ali jih vbrizgavali. Ni zagovornik nošenja zaščitnih mask in fizičnega distanciranja, pa tudi sam ni dosleden pri nošenju mask in fizičnem distanciranju.

Biden bi ubral drugačno pot pri obvladovanju pandemije. Poudarja, da bi njegovi ukrepi in navodila temeljili na priporočilih zveznih zdravstvenih strokovnjakov. Podpira obvezno uporabo zaščitnih mask in bi guvernerje zveznih držav pri uvedbi obveznega nošenja mask podprl. Zavzema se za več testiranja, ki bi bilo brezplačno, v vsaki zvezni državi pa bi odprl vsaj 10 centrov za testiranje. Po vzoru drugih držav bi uvedel nacionalni program za iskanje in obveščanje stikov okuženih in v ta namen zaposlil 100.000 ljudi. Povečal bi proizvodnjo zaščitne opreme. 

Poleg tega pravi, da bi postavil standarde, po katerih bi posamezne skupnosti zaostrovale ukrepe za obvladovanje pandemije. Lokale in posle bi zapiral glede na posamezne izbruhe oziroma stopnjo širjenja okužb na določenem območju. Medtem ko je Trump Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) označil za zarotnika, ki je skupaj s Kitajsko kriv za pandemijo in organizaciji odtegnil ameriška sredstva, pa bi Biden obnovil odnose s to institucijo. 

Gospodarstvo: Trump bi najbogatejšim še nižal davke, Biden bi jih zvišal

Tako Trump kot Biden se zavzemata za nizko stopnjo brezposelnosti, blaginjo in gospodarsko rast. A njuni poti, po katerih bi to dosegla, se precej razlikujeta. Trump, ki se sam izogiba plačevanju davkov, obljublja še nižje davke za podjetja in bogate. S tem, kot pravi, želi razbremeniti tiste, ki ustvarjajo delovna mesta. 

Biden pa se zavzema za višjo obdavčitev bogatih. Odpravil bi Trumpove dosedanje davčne olajšave za tiste, ki zaslužijo več kot 400.000 dolarjev (približno 340.000 evrov) na leto in dvignil davek na dobiček podjetij na 28 odstotkov. Tako zbran denar pa bi namenil za projekte na področju izobraževanja, zdravstva in okolja.

Trumpu je sicer v štirih letih uspelo doseči pomembne korake za ameriško gospodarstvo: zgodovinsko nizka brezposelnost, trdna gospodarska rast, nizke obresti, rast borznih indeksov. Vse do letošnjega leta je bil zato gospodarski uspeh njegov paradni konj, s katerim si je obetal vnovično izvolitev. A zaradi pandemije koronavirusa so se ZDA znašle pred pragom nove recesije, zapirajo se delovna mesta, gospodarstvo je v krču. Trump sicer že od marca obljublja pomoč gospodarstvu za hitrejše okrevanje, a velikih učinkov ni. 

Biden je realist in opozarja, da se bo stanje v gospodarstvu nadaljevalo, dokler pandemija ne bo premagana in ne dobimo učinkovitega cepiva. Sam stavi na velika javno-zasebna vlaganja v infrastrukturne in druge projekte. Prav tako se zavzema za zmanjšanje neenakosti v prihodkih in dvig minimalne zajamčene plače na 15 dolarjev (približno 13 evrov) na uro. Trump se s tem ne strinja in je prepričan, da bi dvig minimalne urne postavke škodil podjetjem. Zato meni, da bi morali odločanje o tem prepustiti zveznim državam. 

Podnebne spremembe: Trump nima posebnih načrtov, Biden je za postopno opuščanje fosilnih goriv

Trump, ki sicer pravi, da ima rad čisto okolje, temu posebne skrbi ni namenjal. Sam sicer pravi, da je njegova vlada naredila "neverjetne stvari" za okolje. V resnici pa je odpravil številne okoljske regulacije, pod njegovim vodenjem so ZDA leta 2017 izstopile iz pariškega podnebnega dogovora, saj pravi, da ta predvideva izgubo več deset milijonov delovnih mest.  Večkrat je celo zanikal podnebne spremembe, kritiziral obnovljive vire energije. Med drugim je za vetrne elektrarne dejal, da so predrage in da ubijajo ptice, za sončne elektrarne pa, da ne proizvajajo dovolj elektrike. 

Zato je Trump velik zagovornik naftne industrije in fosilnih goriv. Njegovo stališče je, da je na prvem mestu ekonomija in šele nato boj proti podnebnim spremembam.

Biden v nasprotju s Trumpom izpostavlja, da je zaradi podnebnih sprememb pod vprašajem naš obstoj. Obljubil je, da se bodo pod njegovim vodstvom ZDA znova pridružile pariškemu podnebnemu sporazumu. S svojo politiko pa si bo, po njegovih besedah, prizadeval za postopno opustitev energije iz fosilnih goriv, kot je nafta. Napovedal je tudi 2000 milijard dolarjev (1700 milijard evrov) vreden načrt za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov oziroma njihovo popolno odpravo iz energetskega sektorja do leta 2035. Do leta 2050 pa si je zastavil cilj, da ameriško gospodarstvo postane 100-odstotno zeleno in da ZDA dosežejo neto ničelne emisije. To bi med drugim naredil tako, da bi zmanjšal zvezne subvencije za naftno industrijo in vlagal v zelene projekte, kot so vetrne in sončne elektrarne. Biden v tem vidi tudi veliko gospodarsko priložnost za ustvarjanje novih delovnih mest v energetskem sektorju. 

Zunanja politika: Trump ruši transatlantske povezave, Biden bi jih obnovil

Čeprav Trump ni sprožal pravih vojn in je celo umikal ameriške vojake iz nekaterih kriznih žarišč, pa je začel trgovinsko vojno s Kitajsko. Po drugi strani se je zbližal s severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom, odnosi ZDA z rivalsko velesilo Rusijo pa so boljši kot z zavezniškimi državami. Trump je razmajal tradicionalna zavezništva, odstopil od iranskega jedrskega sporazuma, spodkopal prizadevanja za dogovor med Palestinci in Izraelci s premikom veleposlaništva v Jeruzalem. Mu je pa uspel tudi premik na Bližnjem vzhodu z normalizacijo odnosov med Izraelom in Združenimi arabskimi emirati in Bahrajnom.

Medtem ko je Trump s svojo politiko začel rušiti povezave in odnose, bi jih Biden skušal obnoviti in se znova povezati s tradicionalnimi zavezniki. Bolj demokratsko bi se lotil reševanja zaostrenih odnosov s Kitajsko, ki neugodno vplivajo na celoten svet. V primeru Bidnove zmage se obeta obnova pogajanj z Iranom oziroma iranski jedrski sporazum, ki velja za velik uspeh Obamove administracije. Znova lahko pričakujemo ostrejše odzive ZDA glede Rusije in več sankcij. 

Tudi Evropa si lahko v primeru Bidnove zmage obeta konec trgovinskih napetosti in novih carin. Biden pa se prav gotovo ne bo srečal s severnokorejskim voditeljem brez odpovedi jedrskemu orožju. Na področju boja proti terorizmu, Iraka in Afganistana pa se ne obeta veliko sprememb v nobenem primeru. Ob morebitni Bidnovi zmagi na volitvah pa si bosta poleg voditeljev zavezniških držav najbolj oddahnili sosednji državi Kanada in Mehika, ki pričakujeta manj viharne odnose. Zid na meji z Mehiko, ki ga je začel graditi Trump, pa bo po vsej verjetnosti pozabljen. 

Notranja politika: Trump bi uničil 'obamacare' in zasebne šole financiral z javnimi sredstvi, Biden ravno nasprotno

Trump podpira javno financiranje zasebnih šol z raznimi programi. Po drugi strani pa bi zvezna sredstva ali status ustanove, oproščene plačevanja davkov, odvzel univerzam in šolam, ki so po njegovem mnenju preveč levo usmerjene. 

Biden nasprotuje javni porabi za zasebne šole. Zavzema se za brezplačno visoko šolanje na javnih univerzah za študente iz gospodinjstev, ki ne zaslužijo več kot 125.000 dolarjev (107.000 evrov) na leto. Poleg tega bi namenil več pomoči zgodovinsko temnopoltim univerzam, uvedel pa bi tudi zastonj vrtce za tri- in štiriletne otroke.

Trumpu gre že od prvih volitev v nos obamacare oziroma zdravstvena reforma, ki jo je vpeljal Obama. Obljubil je, da jo bo uničil in uvedel svojo "čudovito zdravstveno reformo". A o tem govori že štiri leta, v vsem tem času pa ni predstavil še nobenega načrta na tem področju. Biden, nekdanji podpredsednik Obame, pa je napovedal, da bo delo svojega nekdanjega šefa še nadgradil in znotraj obamacare uvedel poleg zasebne še javno možnost za revne državljane. Reforma se bo imenovala "bidencare". Ne bo pa ukinil zasebnega zdravstva.

Trump je svoja stališča in politična prepričanja glede splava in LGBT skupnosti v preteklosti večkrat spremenil. Včasih je podpiral pravico do splava, odkar je republikanec in predsednik, je ne. Nekoč je bil za legalizacijo istospolnih porok, pozneje je svoje mnenje spremenil. Čeprav bi se v zgodovino zapisal kot drugi katoliški predsednik ZDA po Johnu F. Kennedyju, pa je Biden zelo progresiven pri vprašanjih, kot sta pravica do splava in pravice istospolnih. Biden je prepričan, da mora splav ostati zakonita možnost, čeprav je njegovo osebno mnenje, da je splav vedno napačna odločitev, pa tega mnenja ne želi vsiljevati drugim. Prav tako podpira politiko, da se transspolnim osebam omogoči, da se pridružijo vojski, kar je Trump razveljavil.  

Trump je po lanskih množičnih strelskih napadih v Teksasu in Ohiu izrazil podporo reformi na področju strelskega orožja v ZDA in dejal, da bi morali uvesti strožje preverjanje kupcev in onemogočiti prodajo tistim posameznikom, ki predstavljajo grožnjo. Vendar pozneje ni naredil nič v tej smeri. Namesto tega je večkrat branil drugi amandma ameriške ustave, ki govori o pravici Američanov, da posedujejo orožje. 

Biden ne nasprotuje tej pravici, čeprav so iz Trumpovega tabora večkrat leteli očitki proti demokratom, da si prizadevajo za umik drugega amandmaja. A Biden bi uvedel stroga preverjanja in podaljšal postopek za pridobivanje orožnega lista, prepovedal pa bi prodajo in proizvodnjo težkega orožja, ki ga je označil za vojaško orožje in uvedel program za odkup takšnega orožja, da bi ga umaknil z ameriških ulic.