Trump z generalom Flynnom začenja serijo pomilostitev

Pomilostitev ni presenečenje, saj je bila že skoraj javna skrivnost, da bo Trump izbrisal grehe enega svojih prvih republikanskih podpornikov in svetovalcev iz časov, ko je najavil kandidaturo za predsednika države. Bolj je presenetljivo, kako je pustil, da se je Flynn tri leta soočal s pravno dramo. V tem času je primer postal tako politično vroča tema, da je Trump segel v ogenj šele po volilnem torku, ko odziv ne more več vplivati na razplet. General je v tem času za najbolj goreče pristaše odhajajočega predsednika postal simbolna žrtev "globoke države", demokrati ga označujejo za novo zlorabo predsedniških pooblastil in erozijo pravne države. Flynnove težave so se začele konec leta 2016 med postopkom prenosa oblasti med vlado predsednika Baracka Obame in ekipo Trumpa. Ameriški obveščevalci so s pomočjo telefonskega prisluškovanja takratnemu ruskemu veleposlaniku Sergeju Kisljaku zajeli pogovore s Flynnom, najspornejša pa je bila njegova prošnja, naj se Rusija ne odzove preostro na sankcije, ki jih je Obama uvedel zaradi vmešavanja Moskve v ameriške volitve.

General je podpredsedniku Miku Penceu zagotovil, da z veleposlanikom nista govorila o sankcijah. Ko so se v medijih pojavile trditve, da to ne drži, je Pence javno ponovil Flynnovo zagotovilo. To je zbudilo skrb uradnikov na pravosodnem ministrstvu, da bi lahko svetovalec za nacionalno varnost postal tarča ruskega izsiljevanja. Flynn je nato enako kot Penceu lagal tudi zvezni policiji, ki ga je januarja 2017 med protiobveščevalno preiskavo o ruskem vmešavanju zaslišala brez odvetnika. Nazadnje ga je dal Trump po komaj 22 dneh odstaviti z mesta svetovalca, kasneje je dejal, da obžaluje "preuranjeno" odločitev. Flynn je nato s posebnim preiskovalcem Robertom Muellerjem, ki je začel preiskavo o morebitnih povezavah med Trumpovo volilno kampanjo in ruskim posegom v volitve, sklenil dogovor o sodelovanju, s katerim je priznal kaznivo laganje FBI. Zaradi sodelovanja s preiskovalci je Mueller sprva predlagal kazen brez odhoda v zapor, toda nato se je odnos med skesancem in tožilci začel sesirjati, dokler ni januarja letos dobil nove odvetniške ekipe, na čelu z razvpito pravnico Sidney Powell, in zahteval umika priznanja, ker naj bi tožilstvo ravnalo napačno.

Minister za pravosodje Bill Barr je zahteval revizijo primera, po kateri je predlagal umik obtožnice, saj naj bi bilo zaslišanje Flynna opravljeno "brez kakršnekoli legitimne pravne osnove". Toda sodnik Emmet Sullivan, ki je obravnaval primer, se ni strinjal s predlogom tožilstva in je zahteval mnenje zunanjih sodnih strokovnjakov. Flynnovi odvetniki so skušali s pritožbami sodnika prisiliti, da bi sprejel stališče ministrstva ter končal sojenje, oster pravni spopad pa se je avgusta končal z odločitvijo pritožbenega sodišča, da ima Sullivan prav. Nekdanji zvezni sodnik John Gleeson, ki je po nalogu sodnika Sullivana preučil zahtevo pravosodnega ministrstva o umiku obtožnice, je ocenil, da to nima nikakršnega smisla in naj bi bila le krinka za politično uslugo Flynnu. Njegov predlog je bil, naj sodišče nadaljuje z izrekom kazni ali pa naj v postopek poseže predsednik in generala pomilosti. Trump je tako v sredo zvečer s slednjim presekal pravni vozel.
 

Priložnost za dediščino

Prvi odzivi so bili v skladu s partijskimi knjižicami nastopajočih. Republikanci, kot senator iz Iowe Chuck Grassley, so hvalili Trumpa, ker je "ta farsa končana, Flynn pa svoboden", prvi poslanec desnice Kevin McCarthy pa je sodni proces označil za "nacionalno sramoto". Teksaški senator Ted Cruz je sojenje generalu s tremi zvezdicami zavrnil kot "politično, bilo je zloraba, brezzakonje, nadlegovanje". Na drugi strani so demokrati ogorčeni, vodja poslanskega odbora za pravosodje Jerry Nadler iz New Yorka je pomilostitev označil za "nezasluženo, nenačelno in še en madež več na na Trumpovi hitro pojemajoči zapuščini". Podobno je kalifornijski senator Adam Schiff, ki sedi v senatnem obveščevalnem odboru, poraženega predsednika obtožil zlorabljanja predsedniške pravice izrekanja pomilostitev "za nagrajevanje prijateljev in političnih zaveznikov". Tako kot Schiff tudi liberalni krogi v ZDA predsednikovo odločitev vidijo kot napoved novega vala pomilostitev in odprave izrečenih kazni. Denimo za svetovalca v prvi kampanji Ricka Gatesa in Georgea Papadopoulosa, oba sta bila kaznovana na podlagi Muellerjeve preiskave.

Toda predsednik naj ne bi razmišljal samo o svojih zaveznikih. Pravniki, ki so v stiku z Belo hišo, omenjajo, da bi lahko ob prizadevanjih za revizijo preteklih pravosodnih odločitev izbrisal kazni za stotine jetnikov, ki so bili obsojeni za različna dejanja, od nenasilnih kaznivih dejanj v povezavi z mamili do poštnih prevar in pranja denarja. Tako naj bi krožil seznam predlogov, na njem je po besedah odvetnika Brandona Sampla, ki je specializiran za predsedniške pomilostitve, denimo 57-letni Russell Bradley Marks, ki je leta 1992 priznal razpečevanje kokaina in bil obsojen na takrat obvezno dosmrtno zaporno kazen. Zagovorniki tovrstnih posegov predsednika trdijo, da bi Trump na ta način poudaril pomen svoje reforme pravosodja, s katero je zmanjšal kazni za nenasilne prestopnike. Nekdanji zvezdnik resničnostne televizije je že izrekel nekaj tovrstnih odpustkov, toda te so zasenčili precej spornejše pomilostitve in odpisi kazni, od zaščite razvpitega šerifa Joeja Arpaia iz Arizone do podobno toksičnega skrajno konservativnega komentatorja Dinesha D’Souze.

Grožnja iz New Yorka

Profesor prava Mark Osler z Univerze sv. Tomaža v Minnesoti pomilostitev vidi kot sprejem krivde in izraz kesanja, ki jima sledita milost in sprava. Trump je po njegovih besedah razdrl to celoto, saj naj bi zanemaril sprejem krivde in spravo, "usmiljenje je v njegovih rokah prevečkrat le način za nagrajevanje strašnega vedenja, ki ga sam odobrava". Slednje je sprožilo jezne odzive, profesor prava s Harvarda Jack Goldsmith je v začetku meseca celo pozval kongres, naj omeji pravici predsednika za izrekanje pomilostitev. Po njegovih besedah je Trump to moč zlorabil kot še noben predsednik pred njim, "a nismo videli še ničesar, verjetno bo pomilostil sebe, prijatelje, člane družine, svoja podjetja in zaposlene za vse zločine, ki so jih zagrešili pred in med njegovim predsedovanjem," je prepričan Goldsmith. Pravni strokovnjaki si niso edini, ali predsednik sploh lahko pomilosti samega sebe, profesor prava na univerzi Severne Karoline Eric Muller denimo trdi, da ameriška ustava to določa kot pravico, ki jo lahko le podeli drugim. A tudi če se bo Trump prebil skozi tovrstne pravne zanke, ga samopomilostitev ne bo obvarovala pred preiskavama o nekdanjih poslovnih in finančnih praksah, ki že potekata na ravni mesta in zvezne države New York.