Napredka v mirovnih pogajanjih ni, pogovori o končanju vojne so zastali. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran ob tem znova opozoril, da "ura tiktaka".
"Bolje, da se čim prej premaknejo naprej, sicer od njih ne bo ostalo nič," je včeraj zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social. "ČAS JE BISTVENEGA POMENA!" je dodal.
Njegovo sporočilo prihaja po pogovorih z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, poroča Times of Israel. Iranski mediji medtem navajajo, da ZDA na najnovejše predloge Teherana za končanje konflikta niso podale nobenih konkretnih odgovorov.
Prav pomanjkanje volje za iskanje kompromisa s strani Washingtona bi lahko pripomoglo do zastoja v pogajanjih, medtem poroča tiskovna agencija Mehr. S podobno grožnjo je Trump Iranu sicer žugal že v začetku aprila, tik preden so razglasili premirje. "Cela civilizacija bo umrla, če se Iran ne bo strinjal z dogovorom o končanju vojne," je tedaj sporočal.
Da je premirje kritično ogroženo, je opozoril tudi minuli teden, potem ko je zavrnil zahteve Teherana, češ da so "popolnoma nesprejemljive". Predstavnik za odnose z javnostmi iranskega zunanjega ministrstva Esmail Baghaei je medtem vztrajal, da je bil Iran v predlogih "odgovoren in radodaren".
Po poročanju iranske tiskovne agencije Tasnim, je predlog sporazuma vključeval takojšen konec vojne na vseh frontah (vključno z izraelskimi napadi na gibanje Hezbolah v Libanonu, ki ga sicer podpira Iran), preklic ameriške pomorske blokade iranskih pristanišč ter zagotovilo, da ne bo nadaljnjih napadov na Iran. Prav tako naj bi bila vključena zahteva za odškodnino za vojno škodo in poudarek na iransko suverenost nad Hormuško ožino.
Washington naj bi v odgovor postavil pet pogojev, pa piše iranska agencija Fars news. Med njimi naj bi bila zahteva, da Iran ohrani delujočo le eno jedrsko elektrarno, zaloge visoko obogatenega urana pa prenese v ZDA.
Trump je v petek sicer namignil, da bi sprejel tudi 20-letno prekinitev izvajanja iranskega jedrskega programa – kar je bila sicer glavna točka spora med državama – kar je očitno delni umik od zahteve po njegovem popolnem končanju.
Ob zaostritvi retorike cene nafte dodatno navzgor
Cene nafte so se v današnjem azijskem trgovanju dodatno zvišale, severnomorska nafta brent je pristala na najvišjih ravneh v dveh tednih. Razlog za podražitev je prav vnovič zaostrena retorika med Iranom in ZDA ob zastoju pogajanj o dolgoročnejši ureditvi odnosov med tema državama v vojni.
Za 159-litrski sod teksaške nafte, ki bo dobavljena junija, je bilo treba zjutraj po evropskem času odšteti 107,56 dolarja (92,5 evra), kar je 2,14 dolarja (1,84 evra) več kot v petek. V Londonu so se julijske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent doslej podražile za 1,90 dolarja (1,63 evra) na 111,16 dolarja (95,6 evra) za sod.
V Združenih arabskih emiratih pa je v dodatnem negativnem razvoju dogodkov prišlo do napada z droni na območje jedrske elektrarne v regiji Al Dhafra.
Izraelske in ameriške sile so 28. februarja začele z obsežnimi zračnimi napadi na Iran. Premirje, namenjeno spodbujanju pogovorov, je sicer občasno prikinilo vzajemno obstreljevanje. Iran je še naprej nadzoroval tudi Hormuško ožino, s čimer je dejansko zaprl ključno pomorsko pot, skozi katero potuje približno 20 odstotkov vse svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina. Ta poteza, za katero Iran trdi, da je povračilni ukrep za napade ZDA in Izraela, je povzročila porast cen nafte po vsem svetu. ZDA pa so nato v odgovor, da bi pritisnile na Teheran, uvedle blokado iranskih pristanišč. Kot posrednik med ZDA in Iranom se je ponudil Pakistan, kljub pogajanjem pa sta strani še vedno daleč narazen.
