Napredka v mirovnih pogajanjih ni, pogovori o končanju vojne so zastali. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran ob tem znova opozoril, da "ura tiktaka". "Bolje, da se čim prej premaknejo naprej, sicer od njih ne bo ostalo nič," je včeraj zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social. "ČAS JE BISTVENEGA POMENA!" je dodal.
No, še tako dopoldan. Zvečer pa nov preobrat v njegovem razpoloženju. Na svojem družbenem omrežju Truth Social je namreč nepričakovano zapisal, da so ga voditelji Katarja, Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov prosili za preložitev sicer načrtovanega napada na Iran ter da jim je ugodil.
Po besedah zalivskih držav potekajo resna pogajanja, Trump pa je napisal, da zalivski zavezniki verjamejo, da bo dosežen dogovor, ki vključuje to, da Iran ne bo imel jedrskega orožja.
Zato je obvestil svojo vojsko, da Irana v torek ne bo napadla, vendar naj bi jo obvestil tudi, da naj bo pripravljena za veliki napad, če ne bo sprejemljivega dogovora.
Njegovo prvotno sporočilo o popolnem uničenju je sicer prišlo po pogovorih z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, poroča Times of Israel. Iranski mediji medtem navajajo, da ZDA na najnovejše predloge Teherana za končanje konflikta niso podale nobenih konkretnih odgovorov.
Prav pomanjkanje volje za iskanje kompromisa s strani Washingtona bi lahko pripomoglo do zastoja v pogajanjih, medtem poroča tiskovna agencija Mehr. S podobno grožnjo je Trump Iranu sicer žugal že v začetku aprila, tik pred razglasitvijo premirja. "Cela civilizacija bo umrla, če se Iran ne bo strinjal z dogovorom o končanju vojne," je tedaj sporočal.
Da je premirje kritično ogroženo, je opozoril tudi minuli teden, potem ko je zavrnil zahteve Teherana, češ da so "popolnoma nesprejemljive". Predstavnik za odnose z javnostmi iranskega zunanjega ministrstva Esmail Baghaei je medtem vztrajal, da je bil Iran v predlogih "odgovoren in radodaren".
Po poročanju iranske tiskovne agencije Tasnim, je predlog sporazuma vključeval takojšen konec vojne na vseh frontah (vključno z izraelskimi napadi na gibanje Hezbolah v Libanonu, ki ga sicer podpira Iran), preklic ameriške pomorske blokade iranskih pristanišč, ter zagotovilo, da ne bo nadaljnjih napadov na Iran. Prav tako naj bi bila vključena zahteva za odškodnino za vojno škodo in poudarek na iransko suverenost nad Hormuško ožino.
Seznam v petih točkah
Washington naj bi v odgovor postavil pet pogojev, pa piše iranska agencija Fars news. Med njimi naj bi bila zahteva, da Iran ohrani v delovanju le eno jedrsko elektrarno oziroma lokacijo, svoje zaloge visoko obogatenega urana pa prenese na ZDA.
Poleg tega ZDA niso pripravljene sprostiti "niti 25 odstotkov" iranskih zamrznjenih sredstev niti plačati kakršne koli odškodnine za vojno škodo. ZDA naj bi tudi pogojevale prenehanje sovražnosti na vseh frontah z začetkom pogajanj.
Trump je v petek sicer namignil, da bi sprejel tudi 20-letno prekinitev izvajanja iranskega jedrskega programa – kar je bila sicer glavna točka spora med državama – kar je očitno delni umik od zahteve po njegovem popolnem končanju.
Iran odgovoril na najnovejši ameriški mirovni predlog
Iran je medtem danes sporočil, da je odgovoril na najnovejši ameriški predlog v okviru prizadevanj za končanje vojne. V Teheranu so pojasnili, da se pogovori z Washingtonom nadaljujejo prek Pakistana, ki posreduje med stranema. Iran, ki nadzoruje Hormuško ožino, je prav tako uradno naznanil ustanovitev organa za upravljanje ožine.
"Naše pomisleke smo posredovali ameriški strani," je na novinarski konferenci danes pojasnil predstavnik zunanjega ministrstva Bagaei in dodal, da se pogovori z Washingtonom nadaljujejo "prek pakistanskega posrednika". Drugih podrobnosti ni navedel.
Teheran je danes vztrajal pri svojih zahtevah, ki med drugim vključujejo sprostitev iranskega premoženja, zamrznjenega v tujini, in odpravo mednarodnih sankcij, ki hromijo njegovo gospodarstvo.
"Iranska pogajalska ekipa je te točke odločno zagovarjala v vsakem krogu pogajanj," je dejal Bagaei in vztrajal tudi pri plačilu odškodnine za vojno, ki jo je označil za "nezakonito in neutemeljeno". Glede možnosti novega vojaškega spopada pa je Bagaei dejal, da je Iran "popolnoma pripravljen na vsakršno možnost".
Iran je sicer danes tudi uradno napovedal ustanovitev organa za upravljanje Hormuške ožine, ki jo je od izbruha vojne praktično zaprl in želi sedaj ladjam zaračunati za prehod.
Iranski vrhovni nacionalni varnostni svet je namreč na svojem uradnem profilu na omrežju X delil objavo Uprave za Perzijski zaliv (PGSA), v kateri je zapisano, da bo ta zagotavljala "posodobitve v realnem času o operacijah v Hormuški ožini in najnovejšem dogajanju". Isto objavo je na svojem profilu na omrežju X delila mornarica iranske revolucionarne garde.
Za zdaj sicer ni jasno, kaj bo novi organ počel. Po poročanju britanske pomorske revije Lloyd's List naj bi bil odgovoren za odobritev tranzita ladij in pobiranje pristojbin v Hormuški ožini. Iranska državna televizija Press TV pa je v začetku tega meseca omenjeni organ opisala kot "sistem za izvajanje suverenosti nad Hormuško ožino".
Ob zaostritvi retorike cene nafte dodatno navzgor
Cene nafte so se v današnjem azijskem trgovanju dodatno zvišale, severnomorska nafta brent je pristala na najvišjih ravneh v dveh tednih. Razlog za podražitev je prav vnovič zaostrena retorika med Iranom in ZDA ob zastoju pogajanj o dolgoročnejši ureditvi odnosov med tema državama v vojni.
Za 159-litrski sod teksaške nafte, ki bo dobavljena junija, je bilo treba zjutraj po evropskem času odšteti 107,56 dolarja (92,5 evra), kar je 2,14 dolarja (1,84 evra) več kot v petek. V Londonu so se julijske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent doslej podražile za 1,90 dolarja (1,63 evra) na 111,16 dolarja (95,6 evra) za sod.
V Združenih arabskih emiratih pa je v dodatnem negativnem razvoju dogodkov prišlo do napada z droni na območje jedrske elektrarne v regiji Al Dhafra.
Izraelske in ameriške sile so 28. februarja začele z obsežnimi zračnimi napadi na Iran. Premirje, namenjeno spodbujanju pogovorov, je sicer občasno prikinilo vzajemno obstreljevanje. Iran je še naprej nadzoroval tudi Hormuško ožino, s čimer je dejansko zaprl ključno pomorsko pot, skozi katero potuje približno 20 odstotkov vse svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina. Ta poteza, za katero Iran trdi, da je povračilni ukrep za napade ZDA in Izraela, je povzročila porast cen nafte po vsem svetu. ZDA pa so nato v odgovor, da bi pritisnile na Teheran, uvedle blokado iranskih pristanišč. Kot posrednik med ZDA in Iranom se je ponudil Pakistan, kljub pogajanjem pa sta strani še vedno daleč narazen.
