Trump z voditelji držav srednje Azije, bogatih z redkimi zemljami

Regija je bogata z redkimi zemljami, ki se uporabljajo v industriji visoke tehnologije, Trump pa išče nove vire za ameriška podjetja, potem ko je Kitajska zaradi njegovih carin uvedla omejitve izvoza, poroča televizija ABC.

Trump se je sicer prejšnji mesec v Južni Koreji s kitajskim kolegom Xi Jinpingom dogovoril, da bodo omejitve izvoza preložene za leto dni.

Omenjene države skupno proizvedejo približno polovico vsega svetovnega urana, njihov izvoz rudnin pa je bil doslej usmerjen predvsem v Kitajsko in Rusijo. Ameriške naložbe se tako zdijo dobrodošle.

"V zadnjih tednih je moja vlada okrepila ameriško gospodarsko varnost s sklepanjem sporazumov z zavezniki in prijatelji po vsem svetu, da bi razširili našo oskrbo s ključnimi rudninami," je dejal Trump.

Po besedah predsednika Tadžikistana Emomalija Rahmona ima njegova država neomejene vire ključnih rud, a se nahaja v težkem geopolitičnem položaju, med Rusijo in Kitajsko. "Zaradi tega je partnerstvo z ZDA še toliko pomembnejše. Zelo si želimo nadaljevati tesno sodelovanje na področju varnosti," je povedal.

V času srečanja je skupina ameriških senatorjev predlagala zakon, ki bo razveljavil trgovinske ovire iz časov hladne vojne, zaradi katerih so možnosti ameriških naložb v srednjeazijski regiji omejene.

Trump se je sicer z voditelji pogovarjal tudi o regionalni varnosti, ravnanju kitajskih oblasti z Ujguri in širjenju ruskega vpliva v regiji.

Predsednik Kazahstana, kjer ima Rusija vesoljski center, Kasim Tokajev je ob priložnosti napovedal, da se bo pridružil Trumpovim Abrahamovim sporazumom iz njegovega prvega mandata, ko je nekaj muslimanskih držav - Maroko, Bahrajn in Združeni arabski emirati - normaliziralo odnose z Izraelom.

Kazahstan ima sicer z Izraelom diplomatske odnose vzpostavljene že od leta 1992. Trump je na večerji ponovno izrazil upanje, da se bo sporazumom pridružila tudi Savdska Arabija. Ta to zavrača, dokler ne bo urejena pot do samostojne palestinske države.