Axios, ki se sklicuje na dva ameriška uradnika in dva druga vira, ki sta bila seznanjena s pogovori, poroča, da bi dogovor med drugim vključeval Iranovo zavezo k moratoriju na bogatenje jedrskega urana, ZDA bi se strinjale z odpravo sankcij in sprostitvijo milijard dolarjev zamrznjenih iranskih sredstev, obe strani pa bi odpravili omejitve glede tranzita skozi Hormuško ožino.
ZDA pričakujejo iranski odgovor v naslednjih 48 urah, ne uradni Teheran ne Washington se na poročanje še nista odzvala.
Iranska mornarica Korpusa islamske revolucionarne garde (IRGC) je sporočila, da bi se Hormuška ožina lahko ponovno odprla po koncu "groženj agresorjev", poroča Reuters, ki se sklicuje na državne medije.
Mornarica IRGC je sporočila, da bi lahko bil varen in stabilen tranzit skozi ključno plovno pot mogoč. To sledi včerajšnjim izjavam Donalda Trumpa, da je začasno ustavil svoj "Projekt svoboda".
Trump je pred tem na svojem družbenem omrežju Truth Social napisal, da so ga Pakistan in druge države prosili za ustavitev spremljanja ladij, da se pridobi čas za sklenitev sporazuma o končanju vojne z Iranom.
"Ukrep temelji na prošnji Pakistana in drugih držav, na izjemnem vojaškem uspehu, ki smo ga dosegli med kampanjo proti Iranu, ter na dejstvu, da je bil dosežen velik napredek pri sklepanju popolnega in končnega sporazuma s predstavniki Irana," je objavil Trump.
Državni sekretar ZDA Marco Rubio, ki je v torek nadomeščal tiskovno predstavnico Bele hiše Karoline Leavitt zaradi porodniškega dopusta, je dopisnikom pred tem povedal, da se je operacija Epic Fury (Epski bes) - kot je Trumpova vlada opredelila vojno proti Iranu - končala.
"Operacija je končana. Operacija Epic Fury, kot je predsednik obvestil kongres, je v tej fazi zaključena," je dejal Rubio. Trump je v petek kongres obvestil, da je operacija končana in da mu ni bilo treba prositi za dovoljenje za vojno.
Rubio je pojasnil, da so ZDA dosegle vse cilje iz omenjene operacije in se sedaj usmerjajo na tako imenovani Projekt svoboda, katerega cilj je ponovno odpreti Hormuško ožino. "To ni ofenzivna operacija, ampak obrambna," je dejal Rubio, kar pomeni, da zanjo ne potrebujejo dovoljenja kongresa.
V zvezi s tem se po njegovih besedah nadaljujejo diplomatska prizadevanja predsednikovega zeta Jareda Kushnerja in odposlanca Stevea Witkoffa. Rubio je dejal, da je cilj diplomatskih prizadevanj vzpostaviti določeno raven razumevanja, o čem se je Iran pripravljen pogajati, in se jim ne mudi.
Uradni iranski obisk na Kitajskem, kjer se je iranski zunaji minister Abas Aragči srečal s kitajskim kolegom Vang Jijem, pa je pospremil s pozivom Pekingu, naj obrzda Iran. "Upam, da jim bodo Kitajci povedali, kar morajo slišati, in sicer, da jih njihova dejanja v ožini vodijo v globalno izolacijo. Tukaj so oni slabi fantje. Ne bi smeli napadati ladij, postavljati min ali poskušati držati svetovnega gospodarstva za talca," je dejal Rubio. Dodal je, da je tudi v interesu Pekinga, da pomaga umiriti situacijo.
Iranski predsednik Masoud Pezeškijan je Združene države obtožil, da Iranu postavljajo "nerealistične in neizvedljive" zahteve, medtem ko neposrednih pogajanj med stranema še ni.
Med srečanjem v Pekingu je Araghchi dejal, da je Kitajska tesen prijatelj Irana in da se bo dvostransko "sodelovanje v trenutnih okoliščinah še okrepilo". Vang pa je pozval Iran in ZDA, naj ožino ponovno odpreta "čim prej". "Kitajska meni, da je treba nemudoma doseči popolno prekinitev spopadov, da je še bolj nesprejemljivo ponovno začeti sovražnosti in da je nadaljevanje pogajanj še vedno bistveno," je še zapisano v izjavi kitajskega zunanjega ministrstva.
Napad na francosko tovorno ladjo
Medtem pa se je po poročanju Al Jazeere zgodil nov napad na eno izmed tovornih ladij v Perzijskem zalivu. Francosko podjetje CMA CGM je sporočilo, da je bilo plovilo San Antonio napadeno med poskusom prečkanja Hormuške ožine.
Družba je dodala, da je napad povzročil poškodbe med člani posadke in materialno škodo na plovilu. Poškodovana posadka je bila evakuirana in ji je zagotovljena zdravniška oskrba, so dodali.
ZDA so z Izraelom 28. februarja napadle Iran, pri čemer so ubili najvišje državne voditelje, vendar režim ostaja trdno na oblasti in napada cilje v regiji.
Zaprta je tudi strateško pomembna Hormuška ožina in cene bencina so v ZDA presegle štiri dolarje na galono (3,8 litra), ponekod v Kaliforniji pa so cene presegle sedem dolarjev. Pred vojno je bil bencin povprečno cenejši od treh dolarjev za galono.
Trump je 8. aprila razglasil premirje in ga vmes tudi že podaljšal.
