Načrtovano srečanje na Poljskem, ki ga je vodilni predstavnik Pentagona za oblikovanje politike Elbridge Colby zasnoval kot delovno skupino, je po besedah šestih diplomatov, ki so seznanjeni z načrtovanjem, v osnovi namenjeno razpravi o prihodnosti Nata.
Toda številne države, ki niso prejele vabila – med njimi Združeno kraljestvo, Francija in baltske države – so velike porabnice za obrambo in imajo ključno vlogo v zavezništvu, zato se njihovi diplomati sprašujejo, zakaj so bile izključene, piše Politico.
Sprašujejo se tudi, ali na tak način Trumpova administracija daje prednost drugim zaveznicam, kar bi lahko še dodatno razdrobilo zavezništvo, ki že tako ne stoji na trdnih nogah in se spopada z vse večjo rusko agresijo in izčrpanimi zalogami orožja. "Delamo vse, kar se od nas zahteva," je dejal predstavnik ene od izključenih zavezniških držav. "Poskušamo razumeti, kakšna so merila in kakšen je namen teh srečanj. Za zdaj nam niso posredovali veliko informacij."
Bela hiša se na prošnjo za komentar ni odzvala, Pentagon pa komentarja ni želel dati.
Da je stanje v zavezništvu od vrnitve Donalda Trumpa na oblast krhko, ni več skrivnost. Ameriški predsednik in njegovi najtesnejši sodelavci so kritični do Nata že več časa zaradi različnih vprašanj, od zavračanja članic, da bi podprle vojno z Iranom, do tega, da nekatere države za svojo obrambo ne namenjajo petih odstotkov svojega BDP.
"Nato sem vedno dojemal kot enosmerno ulico, saj za zaščito teh istih držav porabimo na stotine milijard dolarjev na leto – mi bomo zaščitili njih, oni pa za nas ne bodo storili ničesar, še posebej v času stiske," je Trump letos zapisal v objavi na družbenem omrežju Truth Social. Prejšnji mesec je obrnil hrbet še eni zaveznici, Južni Koreji, ko je nenadoma zmanjšal obseg načrtovane skupne vojaške vaje in se hkrati pritoževal nad zavrnitvijo Seula, da bi se pridružil vojni proti Iranu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.